sva s šefico v sonca polnem dopoldnevu
primaširali do roba gozdička
tam postali
in poslušali
no...
poslušala sem sicer samo jaz
saj je šefica pridno skakala naokrog
sledila svojemu smrčku
in stopinjam v snegu
In slišala sem pomlad...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
zelo razumem, kako si zaslišala pomlad.
OdgovoriIzbrišividiš.. tako jaz zaslišim Jesen.
pa mi nihče ne verjame, da jo.
do torka, do torka bo še sonc!
naprej pa še ni orng pokazalo.
ej vidiš...
Izbrišijaz pa ti to še kako verjamem
ker že piš vetra med vejovjem
ko sproži padalsko slast listja da gre to dol s svojega piedestala
se sliši...
samo svoja usta je prej potrebno dobro dol zapreti
;-)
Kako lepo, v gozdu je sploh lepo!
OdgovoriIzbrišiLILA! <3
ja, tudi jaz se rada sprehajam po njem...
Izbrišizdaj pa še sploh, ko ob potočku že začenjajo cveteti norice in pa čemaž
tudi tebi LILA