nedelja, 30. junij 2013

ponedeljek, 24. junij 2013

Moj little Lord...

Bila je sobota
in praznovali smo 21 rojstni dan najstarejšega vnuka...

In tja sta prišla tudi ti in tvoj očka.

Ker pa je bila odločitev tvojega očka takšna kot je pač bila
ni pa bila po godu njegovemu očetu
si zaradi tega pa pri dedku takratko potegnil ti.

No, da meni to moževo obnašanje že odvsega začetka ni bilo povšeči...

In prav zadnjič
pa sva tudi midva igrala 
najih prvi skupni nogomet.

In vem, da jih bo ščasoma vedno samo še več!

sobota, 22. junij 2013

Junijska vročina...

Ja, ja, te dneve nas je Sonce pa res ogrelo...
In tako res ni čudno
da so tudi šlauhi za zalivanje tako dobrodošli


nedelja, 16. junij 2013

Lepa sončna nedelja...

Jaz pa tečna ko sto vragov
Sem jaz celi dan delala tisto
 kar sem jaz smatrala da je potrebno
pa je mož delal tisto
kar je on smatral da je potrebno
samo za vraga
zakaj pa ni on delal tistega 
kar pa sem jaz smatrala da je potrebno

in pol še naj ne bi človek bil tečn...

Teden spoznanj...

Ja, ja,...
tudi ta teden mi je prinesel kar nekaj novih spoznanj...
no, upam, da pa tudi znanj.

Začelo se je že v ponedeljek...
ko sem bila ponovno postavljena na preizkušnjo
saj prve lekcije očitno nisem zadovoljivo opravila

In tako sem se ponovno morala soočiti z izgubo meni drage stvari

Ampak tokrat pa sem se vrgla v nje iskanje


Vsekakor pa je bil način izgube svojstven...
saj sem se kot to že tolikokrat do takrat
s psičko odpravila na zadnji predvečerni sprehod
in to kar po bregu navzdol preko travnika do najbližjega gozdička
ker pa je na približno eni tretjini te razdalje postavljen električni pastir
na obeh njegovih straneh pa je bila skoraj kak meter visoka trava
se mi je par teh trav ob pripogibanju zataknilo med uho in uhan
ko pa sem se na drugi strani pastirja dvignila
pa sem začutila, da mi je ta trava "snela" levi uhan
in šment vseh šmentov
tudi ta je - iz zlata s kameno strelo.

Po tem pa je bilo na vrsti iskanje...
in to táko res temeljito,
saj sem odšla po moža,
potem pa sva oba s škarjami rezala to visoko travo
pač tam kamor sva predvidevala, da bi lahko uhan padel.

In sem v tem času iskanja kar dvakrat obupala...
Ampak...
ker je svetloba še vedno dopuščala iskanje...
in čeprav solznih oči - "punca, ne obupaj in gremo dalje!"

In potem, ko sem si tako sama pri sebi mislila:
"le kaj bi dala, da bi ga našla!"
sem premaknila šop že porezane trave
in ga zagledala!

In lekcija iz te Šole Življenja:
ne prehitro odnehati 
in še
s pomočjo drugega pa je marsikaj lažje

No, pa še ni bilo dovolj učenja...

Saj sem se kak dan kasneje morala soočiti z dejstvom
da četudi mislim, da stvar obvladam
ker sem jo pač že dostikrat počela in se v njej kao zverzirala
to tudi ni kar tako samo po sebi umevno

In tako mi tistič tista stvar pač enostavno ni uspela.

In je bilo potrebno spet vzeti v roke osnovni recept
in naslednjo serijo delati tako lepo striktno po navodilih.

No, nartaboljše spoznanje pa je sledilo včeraj...

Vročina je "povzročila", da sem se odločila ležalnik prenesti kar na travo
popoldansko počivanje ob branju knjige pa je bilo - superca
potem pa je prišel moj mož
in želel tudi on tak malo preizkusiti to moje uživanje

Pa se je vlegel na njega
in je za nekaj časa v senčki tudi tako lepo zadremal
potem pa ga je nekaj "dvignilo"
ko pa se je usedel, da bi vstal
pa se je namesto dviga v višino
ob poku "spustil" v nižino

Hja šment...
saj se je plastični ležalnik pod njegovo težo namreč zlomil

In tako se je tudi on moral soočiti z dejstvom
kako težek patron je

No, da to o njegovi teži meni njemu ni uspelo dopovedati že kar nekaj let...
ležalniku pa je taista stvar uspela v delčku sekunde...




ponedeljek, 10. junij 2013

Vedno znova in znova...

Se dokaže kako prav ima - moj trebuh.

In ta potrditev se mi je danes spet potrdila.
Namreč...

Lani v septembru sem dobila izračun, da bi lahko letos koncem julija začela prejemati tisti visoko velik del penzije za vso tisto mojo delovno dobo.

In tako sem danes vsa optimistična odšla na SPIIZ z vsemi potrebnimi papirčki.

Ampak...
Domov pa sem prišla z - dolgim nosom.

Saj so mi v tem času čakanje na penzijo podaljšali za
reci in piši - štiri leta.

Hja, zdaj pa mam hadiča!
Ja, kaj pa sem tolko lapala o tem...
da nazadnje pa se mi bo še tu zgodilo to
kar se mi je že ves čas dogajalo tudi drugod.

Namreč...
Ko so bili kje postavljeni kakšni pogoji
da bi te tudi jaz (lahko) v službi ali pa od države kaj dobila...
sem, jasno da, morala najprej izpolniti tiste predpisane pogoje

in, ko sem jih dosegla
so jih
ali ukinili
ali pa spremenili tako da sem bila spet "prekratka"

In tako se mi je to spet zgodilo tudi tokrat

No, pa le naj še kdo reče, da se zgodovina res ne ponavlja.

Ali pa, da sem samo rojena pod nesrečno zvezdo.



nedelja, 9. junij 2013

Ja, ja, prav zanimivo je to...

To moje razmišljanje o.... meni.

Sem namreč mislila, da se že kar dobro poznam...
potem pa...
en sam dogodek
(tokrat je bila to ta izguba verižice)
in že sem morala sama sebi priznati
da sem si to o poznavanju sebe samo... domišljala

Saj sem odreagirala tako
da sem s tem tudi sebe presenetila.

Ob naknadnem razmišljanju
zakaj sem sploh tako odreagirala kot pač sem
pa niti do kakšnega pametnega zaključka nisem prišla

hja...
šment pa tak

p.s.
no, da je bil mož tudi presenečen... o tem pa itak ne rabim izgubljati besed

petek, 7. junij 2013

Vse se vrača...

In samo vprašanje časa je
kdaj se to zgodi...

Danes sem namreč na sprehodu s šefico
izgubila verižico z obeskom iz kamene strele
to izgubo pa spoznala komaj doma
Upam pa le
da se bo najditelj res znal veseliti te svoje najdbe
in da mu bo prinesla sreče

Ko te obveznosti...

Pripeljejo spet nazaj v domači kraj...
No, pa saj je ta obveznost bila sila prijetne nature...
Ker je pač spet tudi bil tisti prvi četrtek v mesecu...
No, v vsem tem času od kar me ni bilo tukaj...
pa se je tudi dogajalo in dogajalo
in to še in še lepega...
med drugim smo za kratek čas povohali tudi zrak na morju...
jaz pa sem celo uspela namočiti svoja stopala
In vtis iz Punata...
kljub temu, da nas je občasno pral dež
tako da sem si lahko kar nekajkrat zapela tisto-
in kad je lila lila ka iz kabla kiša...
mrzlo pa je blo ko v mesecu februarju
je bilo počutje super fino fajn
tako da...
če ne bo prišlo vmes res kaj nujno nujnega oz. neodložljivega... 
Se spet vidimo!