Pogled skozi okno mi je sicer povedal
da se je zima spet vrnila
najina odločitev kaj bo za kosilo pa...
Me je v spominu spet popeljala leta in leta nazaj...
Sem takrat zdaj že tako davnega leta 1972
kot nagrado za opravljeno maturo
dobila od staršev plačano vse kar je bilo treba za vozniški izpit.
No, se pa je vse skupaj zavleklo tako dolgo,
da sem se učila praktično voziti tistega fičeka
še v zasneženem decembru
Sem pa imela tudi enkratno srečo s svojim inštruktorjem
saj se je ta gospod inštruktor tudi zelo rad hecal
In tako se še sedaj spomnim,
kako me je enkrat po tem,
ko je bilo po radiu predvajana pesem
ki je šla nekako takole:
sredi decembra si češnje obljubljal mi,
jaz pa verjela sem ti...
vprašal...
če bi jaz verjela kateremu fantu, če bi mi kaj takega obljubljal.
Pa se še zdaj spomnim
kako je bil presenečen,
če ne že skoraj razočaran,
ko je slišal moj odgovor,
da bi mu.
In očetovski tip kot je bil...
je zato pač sledilo njegovo prigovarjanje
da to le ni najbolj pametno...
saj decembra ni češenj.
Jaz pa njemu nazaj:
hja, kaj pa,
če imajo doma pa LTH zmrzovalno skrinjo?
No, najino današnje kosilo sicer ni bilo ravno iz skrinje te znamke...
So pa slivovi knedli obema ful pasali
pa čeprav je zunaj vedno bolj snežilo.
