ponedeljek, 30. december 2013

Ker imam jutri v planu nekaj drugega...

Bom pa to kar danes naredila.

Namreč...

Da se zahvalim vsem vam
ki ste si v tem letu vzeli čas
da ste prišli na to mojo stran
kot tudi še dodatni čas
da ste pustili odtis svojega obiska.

In, ker ne morem, 
da ne bi tudi jaz kaj djala 

vam v zahvalo...

No, zdaj pa kar lepo po abecednem vrstnem redu...


ančiki...


aniti...

darku...

lei...


klotildi...


mahici...

zavestni samosti...




 

nedelja, 29. december 2013

Meja...

No, pa zdaj ne bom o tisti,
ki je bila nama nekoč nazaj tako moteča...
pa tudi ne o takrat,
ko smo se na njeno odprtje leta nazaj iz Maribora popeljali malo pred polnočjo...
in so nas tam pričakali z godbo na pihala in Odo Radosti ter ognjemetom...

Pač pa o neki navadni gostilni blizu meje.

Sva se zadnjič z možem peljala iz Avstrije nazaj proti domu
in sva se za kosilo ustavila kar tam
saj nama jo je priporočal deda D.

In, kaj sem doživela ob vstopu v njo?

Najprej prijazen pozdrav od kelnarce...
potem pa...
no, najprej itak sploh nisem mogla verjeti svojim ušesom
pravo lepo slovensko glasbo
saj so imeli vklopljen TV na programu Golica.

In kak je to pasalo...
jesti dobro hrano
in to brez tistega tako običajnega nabijanja neke tuje ali pa rock ali pa pop glasbe
kot je to zadnje čase običajno slišati tako po gostiščih kot tudi trgovinah

No, naslednji dan pa sva izvedela...

Da je deda D.,
pa prav v tem času
ko sva midvadva tam kosilila 
pa odšel tja, 
kjer ni več bolečin

Kako čudna so včasih pota naše usode...



četrtek, 26. december 2013

Esemesanje...

Ja, ja,...
je ta način pošiljanja dobrih želja ob prestopu v Novo leto
našel pot tudi v našo hišo
saj je letos v celoti nadomestil
vsakoletno
pisanje čestitk, pa lepljenje znamk in hodenje na pošto.

In tako sem tudi danes eni meni tako dragi Osebi in vsem njenim
kar tako preko SMS-ja
zaželela...

In je čez par minut zazvonil telefon...

Pa sem videla, da me je poklicala.

In je potem...
vse tisto, kar sem slišala povedanega skozi solze
ki so kljub njihovi tihosti pa bile tako glasne
meni jemalo sapo
in mi kar naprej postavljalo vprašanje:
le zakaj mora prav Ona zadnja leta 
prestajati toliko hudega, težkega in žalostnega.

In ni šlo...
da ob vsem tem ne bi tudi jaz dobila solz v oči.

Po tem pa sem se samo obrnila k možu...
in se Mu v objemu zahvalila
za vse to
kakršen je (pa čeprav me je tudi on znal občasno kar lepo spraviti na palmo)
kar imam (pa čeprav sem si včasih zaželela tudi še kaj več kot sem dobila)
in za "tamalega" in tamlado da sta takšna kot sta.


In zato ni prav nič čudno...
da si tudi za naslednje leto
želim
samo to, 
da bi ja še čimbolj dolgo ostalo tako kot je.
 



sobota, 21. december 2013

Enaindvajseti december...

Je res en pravi dan za praznovanje.

Ja, očitno je pocukranost zadnjih dni
tako povplivala name
da sem že tudi sama en sam cuker
no, še dobro, da nisem že kar sladkorna.

Ja, pogled skozi okno
na vsa tista z belimi kristalčki obrobljenimi vejami
in na pobeljeno travo
me je kljub mrazu vedno znova otoplil
Danes pa...
dopoldan sem slišala za Tinino drugo mesto v smuku
bravo! bravo! bravo!

proti večeru pa sva bila povabljena k sinu za njegov rojstni dan
in... da, če bo tokrat pa le šlo vse po sreči...
da bom drugo leto pa jaz tudi bla babica

zvečer pa...
kot češnja na torto s smetano...
pa še prenos iz Dunajske opere - Hrestač.

in nenazadnje...
draga mi Kloti:
naj Ti Življenje prinese čimveč tistega, 
kar si sama najbolj želiš

četrtek, 19. december 2013

White Eagle...


 Nič v Življenju ni zapravljenega
niti ena sama Izkušnja.

Dejanja, besede in misli
so kot semena, ki so položena v Zemljo
in se brez odpora dvignejo.
Iz njih se ne porodi nič neznatnejšega kot Prihodnost
kot jo pričakuje Duša.
To je taprava razlaga Prihodnosti
saj je Življenje vodeno po Božjem zakonu,
ki omenja,
da bo Duša žela to kar je sejala.
Vaša Prihodnost torej leži v Sedanjosti.
Tako kot danes mislite, govorite in delate
polagate seme za žetev od Jutri.

 in še v spomin...

ponedeljek, 16. december 2013

Ko dnevi tečejo...

S tako brzino
da jih niti šteti več ne sfolgam

In se dogaja
toliko vsega
da niti zapisovati ni mogoče

pa vendar...

so med njimi tudi dogodki
ki bodo postali del spomina

No, mogoče je kaj na času
v katerem se nahajamo...
mogoče pa samo v meni
in moji zadovoljnosti
s tem kako ta čas je.

Lepo mi je
ko tako malo po malo
kinčlam prostor okrog mene
in
lepo mi je
ko lahko tako malo po malo
pripravljam darila

Ja...
res mi je lepo
ko vidim kako se tamladadva razumeta
in še bolj
kako se mi vsi medseboj razumemo

In letos sem res 
v prav posebnem pričakovanju Božiča

ponedeljek, 9. december 2013

Včerajšnji koncert...

Je bil zopet nekaj prav posebnega.

V Starokatoliški cerkvi v Grazu sva namreč poslušala dela
Jakoba Lorberja in Franca Schuberta
z vmesnim branjem zapisanega od Jakoba Lorberja.

No, za Franca Schuberta sem že slišala
pa tudi kar nekaj njegove glasbe sem že imela priložnost slišati
samo za Jakoba Lorberja
pa sem prvič slišala letos jeseni.
In to četudi je ta Oseba štajerskega rodu in celo iz naše mariborske bližine.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Jakob_Lorber
hja...

In kaj je bilo pri vsem tem tako posebnega...

Že prostor v katerem je koncert bil.

Saj to ni cerkev v klasičnem pomenu besede
z vsem tistim kar pač je običajno okrog oltarja
pač pa en "navaden" obokan prostor
kjer je sprednjo stran krasila samo lesena skulptura Jezusa Kristusa na križu
levo in desno pa kot neki panoji
obarvani v barvah kot soj sveče
in samo še par prižganih sveč

klopi za poslušalce pa svetlo lesene
in izdelane rahlo v radiusu
tako da jih je tudi možno "zložiti"  v krog


Potem pa še zasedba:
violina, viola alta, klavir in sopranistka in baritonist
vmes pa prebrano od Lorberja iz "Otroštvo in mladost Jezusa"

In prav zato je ta glasba meni lahko prišla še lažje do Duše.

petek, 6. december 2013

Gibanje je zdravo...

Tudi za prebavo.

In, ker je tudi danes še bilo lepo vreme...
Midvadva z možem pa že cel teden nisva bila na Zraku
je torej bil dan kot naročen za izlet do tja.

In tam biti samo v hiši...
ja, to pa ja tudi ne gre.

Zatorej je bil sprehod že vnaprej programiran.

Ker pa...
Ja, ker pa je meni sprehanje kar tak nekam za nosom
itak brezvezno in diši po izgubi časa...

je torej za hoditi za nosom vedno dobro najprej najti en tehten razlog
(no, pa saj prav zaradi tega sem tudi dobila toto mojo šefico)

In tako sem tudi danes raje namesto samo sprehoda
oblekla delovne hlače, pa obula škornje in
šla v garažo po šajtrgo in šauflo.

Ker...
na spodnji strani sem zadnjič videla kar dosti krtin
saj so bili krteki zadnje dni res hudo pridni
zato...
sem se jaz pa spravila to zemljo zvoziti na novi kompost

No, po dveh prepeljanih šajtrgah
pa me je sonce na koncu travnika
premamilo in zvabilo

in pot me je popeljala vse do potočka
pa potem še malo dalje ob njem
ko sem v vodi zagledala-
eno polno steklenico.

pa ni šlo da ne bi šla do nje...
in je ne bi odnesla domov
kjer sedaj pridno čaka da bo odprta...
pa da sprobamo kaj je sploh v njej.

četrtek, 5. december 2013

Dan, ki leži med...

Včerajšnjim
Barbaro dnem...
ko je dobro djati v vodo veje
da za Božič že cvetijo
in jutrišnjim
Miklavževem...
ki je sv. Miklavž za svoj god
otrokom dal sadja
In tudi ta 
današnji dan...
je bil kljub soncu hladen
in lep.

Miklavžek pa je tudi nam
pa čeprav nismo več otroci
prinesel culo sadja.

In še nekaj...
letos pa ni bilo zraven šibe


torek, 3. december 2013

Privajanje na soliranje...

Lepo sončno vreme
in želja po iti ven
je rasla in rasla in rastla...

Pogled na osončeno Kalvarijo
in polno sprehajalcev na njej
pa skakajočih kužkov...

In odločitev je padla.

Sprehod v smer kamor me bodo nesle noge.

In so me nesle:
mimo inštituta
pa sadnega skladišča
do Račjega dvora
in potem kar povprek med travniki
do konjeniškega kluba
pa dalje skozi Kamnico
(tam sem videla še enega dimnikarja)
in do Koblerja
potem pa lepo dalje
v smeri proti domu.

Ja...
sonca je bilo dovolj
pa korakov tudi
in tako sem dobro prehojena in spreluftana vrnila domov.
.
.
In je zazvonil telefon...
tamlada me je poklicala...
kako sem kaj in...
če bi šli skupaj na sprehod.

In sva šli...
kr tak za nosom
malo pogledat v mesto.

In sva videli kako je že kar precej osvetljeno
pa stojnice so že tudi postavljene
in pa šotor z italijanskimi specialitetami je že tudi bil odprt

Ja...
in zame je bil spet en tako lepo lep dan



ponedeljek, 2. december 2013

Ko ti na vratih pozvoni...

In potem mi je pogled skozi okno povedal
da je to storil
No, s seboj sicer ni imel oprave za ometanje dimnika
imel pa je spet
koledar

In, ker je tudi letos prav on bil tisti taprvi
ki mi je zaželel sreče v Novem letu...
nisem mogla
da mu ne bi...
stisnila roke.

Nazaj grede pa sem si zavriskala od veselja...
juhuhuhuhu...

Ja, drugo leto bo spet Srečno!


nedelja, 1. december 2013

Ker sva starokopitna...

In slike še vedno dajeva razvijati
da jih bova na stara leta lahko gledala
in se spominjala
kolikor bo nama spomin pač še služil.

No, to pa pomeni vsake toliko
toliko in toliko novih fotografij.

In ravno kak teden nazaj
sva jih spet dobila za celo zalogo

od začetka letošnjega leta pa vse do slike žare.

In tako sedaj za v več albumov razdeljene slike že pridno lepim

Samo slike na katerih je Lola so še vedno na mizi
in čakajo na...