nedelja, 31. julij 2011

Dopust...

Hja... šment.
Da je Kloti vodja tega spisa sem uspela videti komaj sedaj...
Saj mi je vse dosedaj bil moj računalnik na "dopustu".

Glede ovega tapravega dopusta pa tudi...
Če vzamem kot dejstvo, da mi že kar nekaj let ni več potrebno hoditi v službo...
Torej ni več tistih vsakodnevnih obveznosti...
Bi gledano s tega zornega kota to pomenilo, da sem potemtakem itak že kar celo leto na dopustu.

Vsekakor pa pri naši hiši še pridno čakamo na tistega morskega...
In upamo, da nam tudi tokrat ne bo spet vreme kaj zagodlo...
Ker...
Biti vsaj nekaj dni na morju je nama vseeno nekaj drugega...



Morje meni namreč da tisto nekaj...


Soncu naproti...

V deževnem jutru
pokončno rastoča
s srčkastimi rokami
obrača svoj obraz

nedelja, 24. julij 2011

sreda, 20. julij 2011

Odgovornost...


odgovórnost  -i ž (ọ́)
1. dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo
a) če kaj ne ustreza normam, zahtevam, ima negativne posledice
b) če se z zaupano osebo, stvarjo zgodi kaj negativnega
2. lastnost, značilnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti
3. naloga, obveznost
4. odnos, pri katerem mora kdo dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje
5. lastnost, značilnost tega, kar zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost
   
Tako je to zapisano v slovarju slovenskega knjižnega jezika.


Kaj pa to pomeni v našem vsakdanjem življenju?

Predvsem pa, kako to tudi deluje...
Na nas...
Na druge...
Pa vendar...

torek, 19. julij 2011

ŽELIM...







to quit...
izravnan
prost
plačati
poravnati
oprostiti
zapustiti
opustiti
odreči se
prenehati
oditi

ponedeljek, 18. julij 2011

Ženske roke...

Kot sem že omenila na svojem prejšnjem naslovu...
Je moje letošnje leto kar močno namenjeno "kramparsko lopatarski poeziji"...
Saj mi je ribak zaupal zelo, zelo pomembno in predvsem odgovorno funkcijo.

Postavil me je namreč na mesto 
šefice resorja za okolje in prostor.

To pa z drugimi besedami pomeni...
Da poleg ostalega orodja, ki ga tako vsakodnevno uporabljam na svojih drugih šefovskih pozicijah, ki jih zasedam...
Moje ročice objemajo tudi...

In, ker na nobenem od orodij, ki jih pri tem delu uporabljam, v navodilih za uporabo ni bilo nobenega posebnega navodila, da se je pred uporabo le-tega zaradi njegovih stranskih učinkov pa nejprej potrebno posvetovati z zdravnikom ali pa lekarnarjem...
In, ker ob nakupu tudi ni bilo priloženega nobenega posebnega opozorila, na katerem bi pisalo, da so celo neprimerna za nežne ženske rokice...
Hja, zato jih pa kar vsakodnevno pridno uporabljam.

Ampak...
To pa je potegnilo za sabo...

Da moje roke sploh niso več tiste nežne rokice...
ki bi lahko bile namenjene samo za razkazovanje 
lepo pobarvanih nohtkov.

petek, 15. julij 2011

Na novem naslovu...

Ja, res je preteklo kar nekaj časa od trenutka, ko sem se prvič pojavila tukaj.


Se pa še sedaj dobro spomnim, kako previdna sem bila takrat ob tej svoji odločitvi.
Sploh še glede na izkušnje, ki sem si jih pridobila na onem prejšnjem naslovu.
Je pa po drugi strani pa spet res tisto kar pravijo: da drugi kraji vedno prinesejo s seboj pa tudi druge običaje.
Še bolj res pa je dejstvo, da ko se odločiš za menjavo okolja vsaj v prvem obdobju sploh ne veš v kaj se podajaš.
Edino kar pa sem se dobro zavedala pa je bilo to, da sem se s tem spustila na neko novo področje in s tem tudi v nove neznane dogodivščine.


In kaj lahko zdaj povem ob tem...
Prvo to, da mi za to mojo takratno odločitev sploh ni žal.
V začetku sem tukaj na tem novem naslovu sicer bila povsem neopažena. Saj je preteklo kar precej časa, ko sem v svoji statistiki videla prvega obiskovalca. In sem predvidevala, da je bil to čisto naključen obiskovalec, ki je verjetno iskal kaj drugega, zgolj slučajno pa je naletel na ta moj blog.
Pa je to meni takrat dalo vedeti, da sem zato lahko o stvareh, predvsem pa mojih občutkih, pa lahko tudi občutno bolj direktno pisala. Saj sem videla, da pišem v bistvu samo zase. No, pa še stil pisanja sem malo spremenila. Saj so se mi misli iz mojega dolgovezenja na tistem prejšnjem naslovu pa tukaj zapisovale občutno bolj strnjeno. No, povedanega pa je bilo ravno tako dosti. Samo malo več branja in razumevanja med vrsticami in besedami je bilo potrebnega.


No, pred časom pa sem ta novi naslov tudi začela puščati pri meni dragih "sovaščanih" s prejšnjega naslova.
In, ker ste nekateri, ko ste se oglasili, že pustili tudi svoje sledi...
Zdaj vem, da vsega tega, kar bom še v bodoče tukaj pisala...

Ne pišem več samo za sebe.


četrtek, 14. julij 2011

13. julija...

Ko se je kazalec leve roke
pojavil ob istem času na istem kraju
z betonskim robnikom

In je samo mrzla voda
izpod pipe bila tista,
ki je preprečila še hujše.

nedelja, 10. julij 2011

En teden zamude...

Zaradi...
No, recimo, da zaradi tega, da se stvar usede....
In, da si Oseba...
Ki je na Svoj dan dobivala še in še čestitk in dobrih želja od vseh tistih, ki jo imajo neizmerno radi...
Lahko spet malo oddahne.


Prva petdeseta leta našega življenja
nam dajejo tekst,
nasledna leta pa komentarje k temu.


Zlato in smeh lahko starost v mladost spremenijo.(Talmud)

Draga mi Ančika!

Naj Ti naslednja leta prinesejo dosti, dosti tega, kar si sama najbolj želiš

petek, 8. julij 2011

Na poti domov...

Pred časom, ko sva se z možem vračala proti domu...
Sem na pločniku v soju ulične svetilke našla nek obesek za ključe.
Ko pa sva prišla domov, pa sem ga pospravila...
In vse do danes na njega tudi pozabila.

No, danes pa mi je spet padel pod roke.

In, ker mi je čas dopuščal, sem si ga pogledala pod povečevalnim steklom, kasneje pa še šla po novo znanje na internet.

In sem tukaj našla zapis o tem, kaj slikca na obesku sploh predstavlja:

http://www.voy.com/165316/95.html


Zanimivo pri celi stvari pa je predvsem to...
Da sem ga ponovno našla prav danes...

Ko namreč tudi z ribakom praznujeva eno izmed najinih obletnic.



Saj sva se takrat prav na današnji dan...
Na Jurčkovem odru na Lentu...
Odločila...
Za najino skupno pot.

četrtek, 7. julij 2011

Njegove oči...

Ko so se zagledale v moje...
takrat so še bile akvamarinsko modre...


Moje oči...

So sicer v raznih niansah rjave barve...
Vendar pa me tudi ta barva žal ni mogla očuvati...
Da v svojem življenju že nisem bila kar nekajkrat tudi plavooka...
Nemci temu rečejo - blaueugig...
Mi pa - naivna.

In tako sem na ta naš svet...
Prav zaradi te moje modrookosti dostikrat kar drugače gledala...
Predvsem pa sem imela o nekaterih ljudeh, ki so bili in so tudi še del mojega življenja...
Zaradi tega tudi drugačno mnenje.
Žal preveč pozitivno.

Čez čas pa se je sicer izkazalo, da so nekateri v bistvu z mano celo manipulirali, na koncu pa me izigrali in me tako žejne prepeljali preko vode...


Ampak...
Če pa sedaj to tako po/gledam na celo stvar...
Pa še vedno vidim, da je ta moja "modrookost" meni vseeno prinesla več pozitivnega kot pa dotičnim njihova preračunljivost.

Ni naivnost,
če človek kljub vsem porazom
išče v ljudeh vedno znova dobro.
Je moč,
vedno znova znati oprostiti.

sobota, 2. julij 2011

Izza ovinka...

Je pripeljala...
In, ko sem jo zagledala...
Sem se jo ustrašila.

In pokomentirala...

Kakšna sreča...
da jaz nimam v roki jajc, saj bi mi od šoka dol padle...
moževe pa, da so dobro zapakirane in zavarovane.