Spoštovanje...

Bilo je to že davna leta nazaj, ko je še hodila v službo.

Ker pa je njeno delovno mesto bilo v prvem nadstropju, se je občasno v "višave" peljala tudi z dvigalom.

In se je zgodilo, da je ob tem, ko so se odprla vrata, v prostoru že koga videla...

In njena vzgoja je od nje zahtevala, da je pred vstopom še tudi pozdravila.

Pa se je zgodilo, daje ob vstopu v dvigalu zagledala njenega bivšega direktorja.

No, da je ona poznala njega, je bila čisto Njegova zasluga...

Saj so takrat vodilni še imeli navado, da so vsake toliko prišli v "bazo"...

Pred prazniki pa so jim celo prišli voščit in zaposlenim stisnili roko.

Ni pa On mogel poznati nje...

Saj pri tako številčnem kolektivu ni to bilo čisto nič čudnega.

Pa vendar jo je za trenutek zmedel s tem, ko jo je On prvi pozdravil.

V nadaljnji skupni vožnji pa jo je še povprašal kako je...

No, na koncu pa še zaželel lep dan.

Pa se je zgodilo tudi tako...

Da je ob vstopu v dvigalo v njem zagledala aktualnega direktorja njenih let...

Ga še pred vstopom lepo prijazno in vljudno pozdravila in se potem postavila v kot.

Pa sta se potem še skupaj peljala vsa štiri nadstropja.

In, ko so se vrata od dvigala odprla, je direktor samo odšel skozi njih na hodnik.

In kakšni pa so odnosi dandanes...

Sicer pa...

A bi sploh lahko padli tako nizko kot smo, če bi med ljudmi bilo več spoštovanja...

In, kaj pomagajo vse strokovne ugotovitve kako pomembni so zaposleni na raznoraznih forumih, pa sestankih in zasedanjih, pa še kje...

Če pa je obnašanje tistih tam gori pa vedno bolj "visoko"...

In na one tam spodaj gledajo samo še kot na...