Brezpogojno...

A je kaj takega v naših Življenjih sploh lahko izvedljivo...

Če pa je že počutje v enem samem dnevu...

Dostikrat odvisno že od tega s katero nogo smo vstali.

Torej je že ob samem prebujanju potrebno,

da je izpolnjen prvi pogoj:

vstati s pravo nogo.

Potem pa se pogoji za lepo ali pa vsaj normalno "funkcioniranje" v dan pa itak morajo kar nadaljevati.

Pa je tudi bilo že kar nekaj govora o brezpogojni ljubezni...

No, to pa pri meni itak sploh ne more špilat...

Saj so tudi za to, da se je ljubezen med mano in ribakom sploh lahko začela...

Morali biti izpolnjeni nekateri pogoji...

In spet prvi pogoj je bil:

da ni bil vezan.

Že kot dekle mi je namreč to bila prva selekcija pri tem za kom sploh po/gledati.

In tako je moj prvi pogled pri kakšnem moškem vedno veljal najprej na njegovi roki...

Jo je krasil poročni prstan ali ne.

Ker... poročeni moški so meni vedno bili tabu... 

Pa čeprav so se še sami sebi smilili, ko so meni kdaj razlagali kako težek zakon da imajo.

No, pogoj za zvezo pa je meni poleg ljubezni tudi to...
Da partnerju lahko verjamem na besedo in mu tako/zato tudi zaupam.

Ali pa meni še dosti bolj nerazumna stvar...

nekomu nekaj brezpogojno oprostiti...

No, kaj takega pa itak pri meni niti v poštev ne pride.

Saj je to, da sem dotičnemu tisti spodrsljaj oprostila...

Istočasno bila za njega tudi obveza, da kaj takega ne bo nikoli več ponovil.

Če pa bi (no eden celo je) še kljub vsemu že enkrat oproščeno ponovil...

Potem pa je (bila) moja odločitev pa res neomajna.

Saj ne pravijo zastonj,

da je samo prvič prepovedano.

No... pa še in še je zame področij kjer je potrebno...

Da so izpolnjeni tudi marsikateri pogoji...
Da sem potem tudi sama zraven in takšna kot sem kadar mi je dobro in lepo.

Če pa je kje kakšen moški...

Ki bi me pa res bil pripravljen brezpogojno imeti rad

in me tudi brezpogojno vzdrževati...