četrtek, 27. oktober 2011

27.10.1928-tega...

Je bil za eno ženo sigurno en prav poseben dan...
Saj ji je takrat na svet privekal njen prvorojenec.
Današnji dan...
Pa je zame spet en tak neprijeten dan...
Saj je ponovno poln misli...
Na vse kar se je v zadnjih letih med nama dogajalo...
In na vse moje neuspele poizkuse...
Najin odnos spraviti vsaj na pozitivno ničlo.
 In zopet se mi kar samo po sebi postavlja vprašanje...
Je sploh še vredno delati na tem, da se bi to kdaj spremenilo...
Ko pa je vsakič bilo ja samo še slabše.

Ali pa je vseeno res najbolje stvari pustiti tako kot pač so.

4 komentarji:

  1. Resna navihanka, kdaj nadaljevati in kdaj odnehati?
    Malo absurdno vprašanje: kdaj odnehati živet? To vprašanje sem dala bolj za izziv, kot za zrecitirat odgovor.

    Naše želje so, če se nemotim tista nevidna sila, ki vsakega posebaj drži pri življenju. O tem lepo piše Alenka Rebula, v knjigi Globine, ki so nas rodile.

    Ko od sebe odženemo željo, spodimo tudi življensko silo, ki biva v nas.

    Vse dobro ti želim, Joži

    OdgovoriIzbriši
  2. Oja, Joži... se strinjam, da ko nimamo več želja...
    no, pri meni pa je bolj prisotno vprašanje... še ponovno poskušati ali pa vseeno raje pustiti pri miru...
    veselja v večer

    OdgovoriIzbriši
  3. Včasih je žal tako težko kaj narediti ... Je samo podarjeno kdaj, ko je mirno ...

    OdgovoriIzbriši
  4. ančika... ja, je razumevanje res nekaj kar ni kar tako samo po sebi umevno...
    objem

    OdgovoriIzbriši