nedelja, 2. oktober 2011

Kako jaz razumem Boga...

In kako On lahko razume mene...

Hja, to pa je zdaj takole...
Jaz Njega razumem kot nekaj nad-...
Nekaj, kar sploh ne znam z besedami opisati...
Saj lahko to Njegovo bližino samo občutim.
In, lahko mi verjamete...
Da sem ga v svojem življenju že tudi kar nekajkrat nagovorila...
In mi je potem nov dan prinesel novih rešitev.
No, če je to takrat bil pa samo zgolj slučaj...
Je pa bilo to vsekakor zanimivo naključje.
Kako pa On lahko razume mene...
Hja...
To pa je meni uganka...
Sploh še, ko vem, da včasih jaz niti sama sebe prav ne razumem.
No, očitno pa je res nekaj na tem, da je vsemogočen.
Saj mu drugače kaj takega itak ne bi moglo ratat.

















Sicer pa...
A ni verovanje v Boga 
enako kot verovati 
v Ljubezen?

6 komentarjev:

  1. Oj, tetka, tvoj zapis mi je zelo všeč!

    Sem delno podobno tudi jaz razmišljala, predvsem tisto, kako more Bog razumeti meni - potem sem kar malo priredila drugi del naslova, ker mi je bilo tako svojsko dobesedno!

    :-)

    Objem <3

    OdgovoriIzbriši
  2. Oj tetica, dobro napisano.
    Kako te razume, če še ti sebe ne? Tako, da ti naslednji dan "praktično razloži", kaj sploh hočeš, hehe.
    Lep pozdrav čez s soncem obsijane hribčke M.

    OdgovoriIzbriši
  3. Hja, ančika... še sreča, da imamo Njega, da se mu lahko potožimo... ko pa nas naši moški kljub vsemu stalno le ne znajo razumeti...
    hja, šment
    <3

    OdgovoriIzbriši
  4. Ja, kloti... zato pa je še kako res, ko pravijo, da je dobro določene probleme najprej prespati... in ne vedno odreagirat kar na prvo žogo
    ;-)
    lep večerni pozdrav

    OdgovoriIzbriši
  5. Ja, kajne. Nekako jemljem kot da je Bog moški, hi hi, vsaj slovnično je.

    papa

    OdgovoriIzbriši
  6. he, he, ančika... saj drugače tudi ne more biti...
    sicer pa... a si znaš predstavljat, kako bi šele bilo, če bil(a) slučajno ženska...
    pri vseh naših kvalitetah, še bolj pa "kvalitetah"
    ;-)
    <3

    OdgovoriIzbriši