Le kako bo, ko tebe več ne bo...
Saj včasih sem te imela rada
te spoštovala
in bil si mi vzor
potem pa...
ja, potem pa so prišli časi
ko sem pa spoznala tvoja dejanja
in je sledila žalost
in razočaranje
in moj umik
zdaj pa...
ja, še vedno si ti tam
v moji hiši
ki je meni takrat toliko pomenila
v moji hiši
ki je takrat meni bila moj dom
zdaj pa...
samo še tiho in nemo propada
a smrt lahko prekrije vsa podla dejanja
ali pa bo takrat samo napočil čas
olajšanja
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
ne vem.
OdgovoriIzbrišiko bo prišel ta čas, boš izvedela.
v sebi pa že veš, aneda.
kaj nas pravzaprav veže.. na hišorojstva, ljudi.. se ne po-vežemo mi sami?
hočem reči: saj nas ne povezujejo oni.
naša mati kuha, goji.. kakor koli že.. jezo na svojo sestro, ki ji je "ukradla" hišorojstva. kaj pa čas?
čas, ki nam ukrade otroke, ko so bili dojenčki, ki nam ukrade čvrsto telo, nesive lase, sosedovo lipo, nekoč novo obleko..
in potem imamo spomine. le-te mi ne more vzeti nihče.
eh.. morda bi bilo bolje, da sem tiho.
a veš, da sem vesela, da nisi (bila) tiho...
Izbrišini pa to hišarojstva... pač pa hiša mojega odpovedovanja in šparanja in...
sedaj pa se šopiri v njej jež, in to tako, da je izigral "svoji" dve ženski...
in spomini...
ti pa so itak že zdaj prisotni
;-)