No, to so pokazali tudi vsi prisotni s svojim aplavzom
ki je pripomogel k temu
da smo kot dodatek dobili pa še Mozarta
Da se bova pa medve srečali...
Ja, leta nazaj sva preživeli kar nekaj ur, dni in tudi let skupaj
saj sva bili sodelavki
in jaz sem takrat bila (tudi) tvoja kontrolorka.
Uf, če se samo spomnim...
kolikokrat sem prav zaradi tebe pristala na vrhu palme...
Saj so tvoji vnosi nalogov za nakazila plačil v tujino
včasih bili takšni da...
no, da sem zaradi njih pač končala na palmi.
Potem sem jaz menjala službo...
in leta so minevala
jaz pa sem vedno bolj spoznavala
da si dejansko prav ti bila edina v oddelku
ki si takrat imela prav!
Me smo se namreč gombale in histerirale in tudi dostikrat sploh ne šle na malico
da je ja bilo vse narejeno...
Da ne omenjam onih tam na drugi strani omar
ki pa so znali svoji šefici vsaj pol ure razlagati koliko pik in vejic
so morali najprej pregledati in nato še preveriti
in kako pomembno je bilo vso to njihovo delo
No, pa saj tudi za odgovor na vprašanje
kdo je bil pa tisti bolj obremenjen in pomemben
ne bi bilo potrebno kaj dolgo razmišljati...
Ampak to najino srečanje
je pa za včerajšni večer
meni
bilo kot češnja na smetani.
SONČEVI IN LUNINI MRKI
OdgovoriIzbrišiTokrat bom malce predstavil Sončeve in Lunine mrke in sicer vrste Sončevih in Luninih mrkov.
SONČEVI MRKI
1.) POPOLNI SONČEV MRK je nebesni pojav ko Luna zakrije Sonce v celoti. Navidezni kotni premer Lune je za malenkost večji od Sonca zato Luna lahko zakrije Sonce v celoti. Popolni Sončev mrk se deli še na dva dela in sicer na centralni in necentralni. Centralni popolni Sončev nastopi, ko po Zemlji poteka centralna črta mrka. Necentralni popolni Sončev mrk pa nastopi, ko je popolni mrk viden le na skrajnem severnem in na skrajnem južnem delu Zemlje, centralna črta mrka pa pri tem za malenkost zgreši Zemljo. Naslednji popolni Sončev mrk bo 20.marca 2015 ter bo viden iz otoka Svalbard, iz Slovenije pa bo takrat viden le delni mrk. Iz Slovenije bo naslednji popolni Sončev mrk viden dne 3.septembra 2081.
2.) KOLOBARJASTI SONČEV MRK je nebesni pojav ko Luna Sonca ne more zakriti v celoti, ker je navidezni kotni premer Lune za malenkost manjši od Sonca, Luna pa Sonce zakrije le tako, da se vidi kolobar Sonca. Kolobarjasti Sončev mrk se deli na dva dela in sicer na centralni in na necentralni kolobarjasti Sončev mrk. Centralni kolobarjasti Sončev mrk nastopi, ko gre centralna črta mrka po Zemlji. Necentralni kolobarjasti Sončev mrk pa se vidi na skrajnem severnem in skrajnem južnem delu Zemlje, centralna črta mrka pa za malenkost zgreši Zemljo. Naslednji kolobarjasti Sončev mrk bo 1.septembra 2016. Iz Slovenije pa bo naslednji kolobarjasti Sončev mrk viden dne 13.julija 2075 in 27.februarja 2082.
3.) HIBRIDNI SONČEV MRK je nebesni pojav, ko je ponekod na Zemlji viden kolobarjasti drugje pa popolni Sončev mrk. Praktično stožec Lunine sence seže komaj do Zemlje. Namreč najprej se prične kolobarjasti mrk, potem kolobarjasti preide v popolni saj je Zemlja okrogla in je izbočen del Zemlje bližje k Luni. Lunina senca se dotakne Zemlje. Na koncu popolni Sončev mrk preide v nazaj v kolobarjasti mrk. Še pred 30-imi leti niso uporabljali izraza hibridni Sončev mrk temveč kolobarjasti-popolni Sončev mrk. Naslednjič bo hibridni Sončev mrk nastopil dne 20.aprila 2023.
4.) DELNI SONČEV MRK je nebesni pojav, ko Luna zakrije Sonce le delno tako da se vidi srp Sonca. Naslednji delni Sončev mrk bo nastopil dne 13.septembra 2015, ko na Zemlji ne bo nikjer kolobarjastega ali popolnega mrka. Iz Slovenije bo naslednjič viden delni Sončev mrk dne 20.marca 2015.
LUNINI MRKI
OdgovoriIzbriši1.) POPOLNI LUNIN MRK je nebesni pojav, ko Luna zaide v Zemljino senco v celoti. Popolni Lunin mrk se deli na dva dela in sicer na centralni in necentralni popolni Lunin mrk. Centralni popolni Lunin mrk nastane, ko se Luna dotakne geocentrične sredine Zemljine sence in na tistem mestu je Luna najtemnejša. Necentralni popolni Lunin mrk pa nastane, ko je že popolni mrk a se Luna geocentrične sredine Zemljine sence ne dotakne. Praktično je Zemljina senca za 2,66 večja od Lune na oddaljenosti kjer Luna prečka Zemljino senco in ob pričetku popolnega mrka še ni centralnega popolnega mrka saj Luna še potrebuje 0,33 Luninega premera do geocentričnega središča Zemljine sence. Naslednji popolni Lunin mrk bo 4.aprila 2015 in bo necentralni ter bo najkrajši v tem 21.stoletju. Naslednji popolni Lunin mrk pa bo viden iz Slovenije dne 28.septembra 2015.
2.) DELNI LUNIN MRK je nebesni pojav, ko je del Lune v Zemljini senci ter del Lune v Zemljini polsenci. Naslednjič bo delni Lunin mrk nastopil dne 7.avgusta 2017 in bo iz Slovenije viden.
3.) POLSENČNI LUNIN MRK je nebesni pojav, ko gre Luna skozi Zemljino polsenco. Del Lune je v Zemljini polsenci ter del izven nje. Čez Luno se plazi Zemljina polsenca. Polsenčni Lunin mrk je zelo slabo viden ter na eni strani je Luna temnejša kot na drugi strani. Polsenčni Lunin mrk se deli na popolni in delni polsenčni Lunin mrk. Popolni polsenčni Lunin mrk nastopi, ko Luna v celoti zaide v Zemljino senco a se Zemljine sence ne dotakne in ta pojav bo nastopil dne 29.avgusta 2053. Delni polsenčni Lunin mrk pa nastopi, ko je le del Lune v Zemljini polsenci in del izven nje. Naslednji polsenčni Lunin mrk bo nastopil dne 23.marca 2016. Iz Slovenije pa bo naslednji polsenčni Lunin mrk viden dne 16.septembra 2016.
Leto 2014 se počasi bliža h koncu, mi pa si bomo sedaj pogledali kdaj bodo nastopile Lunine mene za januar 2015.
OdgovoriIzbrišiLUNINE MENE ZA JANUAR 2015
PRVI IZBOČEC bo 1.januarja ob 10:07
ŠČIP bo 5.januarja ob 5:53
ZADNJI IZBOČEC bo 9.januarja ob 7:22
ZADNJI KRAJEC bo 13.januarja ob 10:46
ZADNJI SRPEC bo 17.januarja ob 5:51
MLAJ bo 20.januarja ob 14:14
PRVI SRPEC bo 23.januarja ob 19:30
PRVI KRAJEC bo 27.januarja ob 5:48
PRVI IZBOČEC bo 30.januarja ob 23:58.
hvala!
Izbrišilp
Hehe tetica, če si bila na palmi, sploh ni billo slabo. Še en koncert zraven, pa zdaj veš, da lepše sploh biti ne more.
OdgovoriIzbrišino, takrat v službi v tisti gužvi, ki smo jo vsaki dan sproti doživljali... moj skok na palmo res ni bil ravno najbolj sproščujoče nature...
Izbrišina koncertu pa - ja tam pa je bilo... uživalsko
;-)
PAVLOVNIJA - (PAULOWNIA TOMENTOSA)
OdgovoriIzbrišiNAJHITREJE RASTOČE DREVO NA SVETU
Ko sem pred dvema letoma hodil po tem Hrastovškem gozdu med Zgornjo Voličino in Hrastovcem sem naletel na silno zanimivo in nenavadno kakšna 2 metra visoko drevo. Zanimivo se mi je zdelo prav to, da je imelo liste nenavadno velike. En list je imel v premeru celo od 60 pa do 70 cm. Listi so bili na 20 cm dolgih pecljih. Listi so rastli izmenično na vse strani in to iz debla, podobno kakor rastejo listi na figi. Nisem vedel imena za to drevo. Najprej sem pomislil, če ni to slučajno drevo mandelj. Po internetu sem pričel iskati ime tega drevesa, preprosto sem napisal drevo z velikimi listi in se mi je odprlo. Ta rastlina se namreč imenuje PAVLOVNIJA. Toda iskal sem naprej, namreč domovina tega drevesa je namreč Kitajska. Toda kako je vendar mogoče, da drevo ki raste večinoma na Kitajskem raste tudi v tem Hrastovškem gozdu. Začel sem raziskovati. V bližini tega Hrastovškega gozda si je nekdo postavil vikend in v bližini gozda je posadil tudi pavlovnijo. Sicer pavlovnija raste zelo hitro saj je celo najhitreje rastoče drevo na svetu, a zacveti ko je staro vsaj 6 do 8 let. Ta pavlovnija je sedaj zelo velika, v aprilu in maju cveti v prečudovitih modro-vijoličastih cvetovih. Je zelo medonosna in jo čebele zelo rade oprašujejo. Njeni cvetovi izredno dišijo. Na sebi ima za velikost lešnika okrogle ter na drugi strani špičaste plodove katere pridno raznašajo veter in ptice in tako širijo pavlovnijo, da se sama nasadi. In prav od te velike pavlovnije so veter in ptiči zanesli to seme v ta Hrastovški gozd. Še letos poleti sem preštel koliko mladih pavlovnij raste v tem gozdu in naštel sem več kot 50 dreves ter nekatera so celo višja od 5 metrov.
Kot sem že omenil je pavlovnija najhitreje rastoče drevo na svetu, sicer je počasnejše od bambusa toda bambus botanično ne spada med drevesa temveč med olesenele trave podobno kakor kanela. Letos poleti, ko je bilo veliko dežja sem slučajno hodil po gozdu, toda pričelo je nenadoma deževati. S seboj žal nisem imel dežnika a sem stopil pod samo en velik list te pavlovnije in me je ta list še kar dobro zaščitil pred dežjem.
Sicer sem hodil tudi po drugih gozdovih a pavlovnije nisem tam srečal nikjer, tako raste sedaj le tukaj v tem Hrastovškem gozdu. Pavlovnija ima tudi precej mehek in lahek les zato je njen les še kako zelo primeren za kiparstvo in rezbarjenje. Deblo pavlovnije je votlo in letos sem poskusno eno majhno drevo pavlonije požagal ter deblo uporabil za oporo za fižol, pa ni bilo kaj dosti prida saj ima mehki les in ta palica se hitro zvije. Gozdarji so v tem gozdu naredili tudi manjši golosek, a sedaj v tem goloseku raste le akacija in pavlovnija. Kot sem že omenil pavlovnija izvira iz Kitajske in to iz tistih delov Kitajske kjer nimajo tako zelo mrzlih zim, zato pa majhna pavlovnija pri nas ob precej mrzlih zimah pozebe, a spomladi ponovno požene iz korenin. Naprimer lani 2012/2013 je bila kar precej mrzla zima zato so vršički pri mladih pavlovnijah radi pomrznili. Pavlovnija verjetno ne raste kot potaknjenec zato jo je potrebno vzgojiti iz semena. Pavlovnija je listopadno drevo in v novembru odvrže svoje zelo velike liste.
Pavlovnija spada med invazivne tujerodne rastline in je v ZDA postala že kar precej invazivna. V Sloveniji je še silno redka zato pri nas njene invazivnosti še ni, je pa že postala invazivna že ponekod v sosednji Avstriji. Obstaja kar nekaj vrst pavlovnije, poleg paulownia tomentosa je še paulownia elongata ter paulownia bellissima kateri imata pravtako velike liste ter rasteta manj na krošnjo ter bolj na deblo podobno kakor smreka.
Torej zagotovo se mi pavlovnija zdi zelo zanimiva rastlina in gozd lahko dobi s tem novega člana in tako lahko postane bolj pisan in bolj mešan.
waw... pa ti si tudi pravi botanik...
Izbrišino, za to drevo pa sem prav sedaj komaj prvič slišala
in, če sedaj ne bodo več tako hude zime, se tudi kaj lahko zgodi, da se bo še bolj razvila
Pavlovnija je torej najhitreje rastoče drevo na svetu saj v enem dnevu zraste nekje od 3 do 4 cm ter v enem letu lahko tudi do 5 metrov. Zraste v polni starosti nekje do višine 25 metrov, toda če jo požagamo tudi tako veliko iz korenin požene novo drevo. V gozdu kjer je manj svetlobe raste nekoliko počasneje kakor izven gozda kjer je dreves bolj malo. Mlado drevo ima precej mehek les ter staro drevo kar trd les. Pavlovnija se z drugim imenom imenuje tudi kraljevska pavlovnija ali princesino drevo.
OdgovoriIzbrišiTer še nekaj lastnosti o pavlovniji:
-najhitreje rastoče drevo na svetu,
-v 3-4 letih lahko zraste do 15 metrov visoko,
-prelepi modro-vijoličasti cvetovi že pred ozelenitvijo listov krasijo vrt,
-čebele imajo rade cvetove, bogate s cvetnim prahom, iz katerih proizvajajo med posebnega okusa.
-trdi les, ima veliko kurilno vrednost, iz žagovine se lahko izdelajo peleti in briketi,
-večstranska možnost uporabe: pohištvena industrija, papirna industrija, ladjedelništvo, surovina za športne rekvizite itd.
-visoka vodoodpornost, nizka stopnja vlage, odličen izolator, hitro se izsuši,
-enostavno luščenje in predelava, ni grčavo,
-listi so odlična krma za živino (svinje, krave, konji, osli, ovce in koze), primerni so tudi za gnojenje,
-do 25. leta starosti izsekano drevo požene nove mladike.
sem si pogledala slike... in...
Izbrišini dvakrat za rečt, da ne bo kdaj tudi moja...
;-)
Pavlovnija z izredno velikimi listi izgleda kakor da bi bilo to kakšno tropsko drevo pa čeprav uspeva tudi pri nas v hladnejšem podnebju.
OdgovoriIzbrišiPavlovnija je dobila ime po hčerki carja Pavla I., Ani Pavlovni Romanov (1795 - 1865).
še en hvala za vse to
Izbrišilp
V nemščini se pavlovniji reče Kiribaum. Prav zanimivo se mi zdi tudi zaradi tega, ker majhno drevo pavlovnije ima precej velike liste ter veliko drevo pavlovnije že bolj manjše liste kar pa se tudi lepo vidi na teh fotografijah na internetu. Sicer pa ima pavlovnija votlo deblo, drevo pavlovnije, ki je staro že vsaj 25 let ima 40 cm debelo deblo v premeru in je kot zanimivost tudi votlo. Votel krog debla 25 let starega drevesa pavlovnije ima v premeru od 3 pa do 4 cm.
OdgovoriIzbriši