Le kaj bi pomagalo
objokovati
mokroto tega dne...
Ko bi to pa le
zmočilo
topel in suh prostor v hiši.
Le kaj bi koristilo
mjavkati
zaradi deževja...
ko bi to pa samo
uničilo
dobro predpraznično počutje.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
KANELA (ARUNDO DONAX)
OdgovoriIzbrišiJe trstiki podobna rastlina, le da je od nje večja in tudi debelejša. Domovina kanele je Severna Indija in Nepal oziroma se nahaja takoj pod Himalajo oziroma takoj južno od Himalaje. Danes je kar precej razširjena tudi pri nas v Slovenski Istri. Korenine kanele je leta 1499 iz Indije pripeljal s seboj na ladji na Portugalsko portugalski pomorščak Vasco da Gama (1460 - 1524). Te korenine kanel so jih na Portugalskem posadili in ker so se te kanele pričele vegetativno razmnoževati so jih pričeli posajati tudi drugje po sredozemlju. Najprej so jih uporabljali za pokrivanje streh, iz njih so izdelovali ograje za koze in ovce. Kasneje so kanele začeli uporabljati tudi v kmetijstvu, predvsem kot oporna palica za paradižnik in visoki fižol. Kanela se je vse bolj širila po sredozemlju.
Po letu 1800 so pričeli kanele saditi tudi pri nas v Slovenski Istri. S tem pa so se pričele tudi vegetativno razmnoževati tako da je potem bilo kanel iz leta v leto vedno več. V Slovenski Istri so zaradi primernega podnebja pričeli gojiti tudi paradižnik. Trgovine in tudi italijanske trgovine so pričele med letoma 1950 in 1960 odkupovati veliko veliko paradižnika. Toda če želimo vzgojiti paradižnik mu moramo seveda dati tudi oporo. V Slovenski Istri pa ni bilo nobene druge palice razen kanele. Zgodilo se je celo to, da je veliko kmetov v Istri pričelo saditi veliko paradižnika. Preprosto so posekali vse kanele, kanel je zmanjkalo tako da so morali nekateri kmetje palice kanel kupiti v sosednji Italiji. Če se kanela poseka v začetku pomladi iz korenin poženejo nove rastline. Nekateri ljudje seveda neprimorci med njimi tudi štajerci pravijo kanelam, da je to bambus, toda kanela ne spada med bambuse. Bambusi spadajo med bambusoideae ter kanela spada med arundinoideae ter med to skupino spada tudi trstika. V sredozemlju raste še arundo plinii oziroma plinija. Je seveda sorodnik kanele je pa zelo podobna trstiki, tako velika in tako debela je kakor trstika. Plinija je v sredozemlju avtohtona.
V juliju in avgustu 2007 sem celo delal v Slovenski Istri tako da sem si eno korenino kanele tudi izkopal in si jo doma v Voličini tudi posadil. Že naslednjo leto mi je zrastlo nekaj kanel in to iz leta vedno več saj se kanela širi vegetativno. Lani so se mi nenavadno obarvale rdečo, letos pa so bile zopet vse zelene. Letos mi je zrastlo okoli 300 teh kanel.
Predsednik najpresmec Jože Vogrin iz Dolgih Njiv me je prosil, če mu odstopim kaj kanel saj bodo letos naredili jaslice in hlev iz kanel. Ta teden sem požagal vse kanele in sem mu jih odstopil okoli 200 teh kanel. Z deli so že pričeli. Okoli 20.decembra bodo ta hlev tudi pripeljali vse do Voličine in ga bodo zunaj pred cerkvijo v Voličini tudi postavili. Ta hlev bo izdelan prav iz mojih kanel.
Kanela podobno kakor bambus spada med olesenele trave. Kanela je 2. najhitreje rastoča rastlina na svetu. Najhitreje rastoča rastlina je bambus in takoj za njo je kanela. Kanela celo hitreje raste od pavlovnije od tega najhitreje rastočega drevesa na Zemlji. Meni doma je kanela tam avgusta zrastla celo 7 cm na dan oziroma celo 70 cm v 10-ih dneh. Iz zemlje požene že konec marca in oktobra je lahko visoka celo 6 metrov, debela pa je do 3 cm. Včasih v oktobru požene celo klas. Kanele jaz pri sebi doma uporabljam za oporo za paradižnik, visoki fižol in dolgo vigno. Včasih mi kakšen pretežek fižol tudi kakšno polomi oziroma zlomi. Kanele pred prvim snegom požagam in jih čez zimo dam nekam na ravno ter jih v aprilu potem lepo očistim z lopatico, da so lepo zelene kot kak bambus.
KANELA KOT BIOMASA
OdgovoriIzbrišiNa vzhodu Madžarske so že leta 2008 pričeli poskusno saditi kanelo za biomaso, vendar sedaj le samo poskusno kajti šele leta 2017 bodo tudi povsem uradno pričeli kanelo uporabljati za biomaso. V okolici mesta Debrecen na vzhodu Madžarske v bližini meje z Romunijo je danes zasajenih okoli 150 hektarjev z kanelo. Kanela je seveda trajnica zato vsako leto znova in znova spet požene iz korenin. Razmnožuje pa se seveda vegetativno. Kanele so seveda tam posadili na zapuščenih travnikih in njivah. Kanele požanje kombajn ter napravi iz njih veliko balo. Te bale kanele odpeljejo v tovarno kjer izdelujejo biomaso. Te bale kanele gredo skozi posebni toplotni postopek, pri tem pa jih seveda tudi sprešajo ter tako iz njih naredijo pelete in brikete. Te kaneline brikete in pelete tako prodajajo po trgovinah kot kurivo za peči na trdo gorivo. Gojenje kanele se zelo splača saj je kanela hitro obnovljivi vir energije saj je seveda trajnica in naslenje leto na začetku pomladi zopet požene iz svojih korenin. Gojenje kanele za biomaso so pričeli izvajati tudi v sosednji Italiji ter v ZDA. Poleg gojenja kanel na vzhodu Madžarske tam za biomaso gojijo tudi miskantus kateri je tako kot kanela prav tako trajnica.
MESTO TRST JE DOBILO IME PO KANELAH
OdgovoriIzbrišiLe redkokdo se sprašuje le od kod je mesto Trst kateri se nahaja v sosednji Italiji v bližini slovenske meje sploh dobil svoje ime. Toda v resnici je dobil ime prav po kanelah saj v okolici Trsta kanele še kako rastejo v izobilju medtem ko v okolici Sežane na Krasu kanele več ni. V angleščini se kanela imenuje giant reed kar v dobesdnem prevodu pomeni orjaški trst ter kanela dejansko je veliki oziroma orjaški trst. Od tu pa tudi ime za mesto Trst. Torej trst - kanela. Mesto Trst bi se lahko z drugo besedo imenovalo tudi morda Kanelovec.
V drugih jezikih kaneli rečejo točno tako. Hrvati ji rečejo tudi kanela oziroma tudi bambusova trstka. Italijani ji rečejo kaneta ter španci canna. V angleščini se imenuje giant reed kar v dobesednem prevodu pomeni orjaški trst. Kaneli se nemško reče pfahrohr ter po madžarsko se ji reče olasznad. Pravo slovensko ime zanjo pa je seveda kanela.
Kanela je seveda invazivna tujerodna rastlina. V ZDA so že takoj po letu 1820 pričeli saditi kanelo tam pri njih kot okrasno travo. Kanela seveda najraje raste ob potokih in rekah, rada pa ima dosti vlage in Sonca. V južnem delu ZDA pa je danes že postala invazivna saj najraje raste prav ob rekah in potokih. V ZDA je kanelo danes dovoljeno gojiti le v bolj hladnejšem podnebju kjer je njena invazivnost mnogo manjša.
Kanela je postala invazivna tudi v Slovenski Istri. V severnem delu Hrvaške Istre je kar pogosta ter v južnem delu Hrvaške Istre je že bolj redka. Precej redka je tudi v Dalmaciji. Kanele tudi več ni na Krasu v okolici Sežane ter je tudi več ni na severnem Primorskem v okolici Nove Gorice.
V sredozemskem svetu južne Francije kanelo uporabljajo za dele pri glasbilih, iz nje pa lahko narediš tudi piščalko. V Slovenski Istri so iz kanele naredili piščalko kateri so pravili nonola. Primorci so še pred več kot 50-imi leti verjeli, da je kanela zelo strupena rastlina zato so se bali, če bi jim slučajno krave, ovce in koze pobegnile iz pašnika in prišle do kakšnih kanel. Danes vemo, da je kanela strupena rastlina vendar ne hudo strupena praktično je rahlo strupena. Seveda je precej podobna tudi koruznemu steblu oziroma koruznici zato so ji ponekod rekli tudi divja koruza. Kanela sploh ni primerna, da bi iz nje napravili kakšen silos za govejo živino tako kot ga naredimo naprimer iz koruze, ker je kanelino steblo bolj malo hranljivo in še rahlo strupeno po vrhu.
Kanela tako kot bambus seveda spada med olesenele trave. Če si na peči spražimo jajca imamo eno dolgo olesenelo kanelo za to peko jajc čisto dovolj, da nam z njo gori ogenj.
Meni doma v Voličini so kanele zrastle tudi do višine 6 metrov in to v oktobru. Okoli 25.marca poženejo iz korenin nove mladike in v oktobru so nekatere visoke celo 6 metrov. Latinsko ime za kanelo pa je arundo donax.
Meni je kanela še najbolj zanimiva ravno kot oporna palica za gojenje paradižnika, visokega fižola in dolge vigne.
K sreči je to deževja vsaj za zdaj že za nami.
OdgovoriIzbrišie vidiš... zdaj pa samo še malo snega, pa malo sončeka, pa bo itak pomlad kar naenkrat spet tu
OdgovoriIzbrišimičkeno naj še pada dež ... itak bo potem tisto s.na s.
OdgovoriIzbriši