in je tako bil zajtrk že ob pol osmih
in to je skoraj celi dve uri prej kot običajno
pa se mi je potem to povečano število ur
poznalo vse do kosila...
No, po kosilu
pa je sledilo obvezno siestiranje
s knjigo v roki
samo tokrat sem pa fino fajn zaspala
in tako se mi je popoldan
pa kar sam po sebi zmanjšal
za celi dve uri
In še kakšna sreča,
da je bilo obojno točno dve uri...
Pa sem dodala še te dve sliki...
Darkovi drevesi...
Torej če je zajtrk zjutraj ob pol osmih torej ob 7:30 še ni nič prezgodaj za zajtrk. Namreč medicina uči, da zvečer po 18. uri ne smemo več jesti, saj mora želodec med spanjem počivati. Glede zajtrka pa je tako, zjutraj pred 6. uro prav tako ne smemo jesti, oziroma ni dobro da imamo zajtrk tako zgodaj. Preprosto se moramo držati tega, da želodec resnično miruje vsaj 12 ur. Takšen ključ je še najboljši do zdravja.
OdgovoriIzbrišija, imaš prav
Izbrišisamo...
ko pa želodec noče dat mir
je hudeček res postal preveč razvajen
;-)
Tetica, kot vedno so se ure čisto lepo porovnale. Kakšna pa je zdrava razporeditev prehrane, ti je pa že Darko lepo strokovno razložil,.
OdgovoriIzbrišisamo, da nisem z urami kje v manjku...
Izbrišisaj mi jih že itak zmanjkuje
zdravje gor ali dol ... komaj čakam penzijo, da ne bom več zajtrkovala ob sedmih zvečer in večerjala ob sedmih zjutraj.
OdgovoriIzbrišija mahi - to ti pa še kako verjamem
Izbrišile čuvaj se
želim Ti res dosti dosti toplega dežja - pa čeprav zaenkrat samo pod tušem
OCTOVEC (RHUS TYPHINA)
OdgovoriIzbrišiDomovina tega drevesa je vzhodni del Severne Amerike (vzhodni del ZDA ter jugovzhodni del Kanade).
Gre za drevo katero ima na sebi rdeče cvetove oziroma rdeče storže, kateri so obrnjeni navzgor. To drevo zraste do višine nekje 5 metrov. Prva drevesa octovca so zanesli v Evropo že v 17. stoletju. Lahko pa jih vidimo tudi pri nas na Štajerskem ob hišah kot okrasna drevesa. Praktično nekje po letu 1990 so se ti octovci pričeli saditi pri nas seveda kot okrasna drevesa. Rastlina je zelo medonosna in še te nezrele zelene cvetove oziroma storže zelo rade obiskujejo čebele zato jo čebelarji še najraje sadijo kje pri čebelnjakih. Nekateri octovcu pravijo tudi oktovec čeprav pravo in uradno ime za to rastlino je seveda octovec. Zeleni listi octovca postanejo rdeči v oktobru. Rdeči storži pa ostanejo na drevesu še tudi pozimi. Popadajo iz drevesa šele v naslednjem letu, ko drevo že nastavlja nove storže.
Rastlina octovec ni hudo invazivna tujerodna rastlina in ponekod v Sloveniji je že tudi invazivna. Spomladi okoli drevesa požene okoli 10 novih rastlin katere pač s kosilnico pač pokosimo. Oktovca se znebimo, če drevo posekamo in 3 leta še redno kosimo vse te sadike, ki še v teh letih poženejo iz zemlje. Po treh letih nam mlade sadike ne bodo več pognale iz zemlje. Les octovca je zelo primeren za kako kiparstvo ali rezcarjenje saj je ta les po lesnih letnicah zelo pisan. Drevo je sicer rahlo strupeno, strupen pa je les in listi. Storži octovca pa niso čisto nič strupeni. Le redkokdo ve, da lahko iz storžev octovca napravimo zelo dobro in okusno limonado oziroma sok. Storži imajo čisto okus po kislem, ki še najbolj spominja na limonin sok. Limonade iz octovca so že pred stoletji delali tudi severnoameriški Indijanci. Octovec bi lahko z drugo besedo imenovali tudi kisovec saj imajo njihovi storži okus po kislem. Ime octovec pa ima po ocetu kar je starejša beseda za kis, torej ocet - octovec.
KAKO PRIPRAVIMO SOK IZ STORŽEV OCTOVCA:
Za liter soka potrebujemo 2 velika storža octovca. Tukaj bomo pripravili za 3 litre. Za 3 litre octovčeve limonade potrebujemo 6 velikih storžev octovca. V večjo posodo natočimo mrzlo vodo. Te storže octovca pomendramo na manjše kose ter vse skupaj damo v to vodo. Pustimo vse skupaj stati 1 do 2 uri, da storži octovca spustijo čimveč kisa. Vse skupaj dobro precedimo z gosto cedilko, da nimamo v tej limonadi kakih manjših tropin teh storžev. Malo sladkamo in octovčeva limonada je že gotova.
Sicer lahko octovčev kis uporabimo tudi za polivko še na pečeno meso, solato, riž in krompir. Za pol litra vode uporabimo 5 ali 6 pomendranih storžev octovca. Vse to pustimo 1 do 2 uri stati in dobro precedimo in polivka za kosilo je pripravljena. Octovčevi storži se dozorijo v avgustu in takrat so že primerni za limonado, nabiramo jih lahko tudi čez zimo vse do marca.
Octovec ima tudi več sorodnih rastlin katere so tudi strupene. Vse pa ne izvirajo iz Severne Amerike ampak tudi od drugod na svetu. Obstaja tudi sorodnik octovca kateri ni povsem nič strupen in se ga celo uporablja kot začimbo v prehrani. Imenuje pa se sumac.
SUMAC (RHUS CARIARIA)
Gre za rastlino, ki je zelo podobna octovcu. Tako velika je kot octovec, liste ima podobne njemu, storž pa je obrnjen navzgor ter ima jagode. Videt je kot gor obrnjen grozd. Ta grozd je seveda rdeče barve. Jagode se potrgajo in se zmeljejo na kavni mlinček. Te jagode so le malo trde.
Ta rdeči prah se v bolje založenih trgovinah prodaja kot začimba. Ima bolj kiselkast okus zato čebuli odvzame njen pekoč okus. Začimbo sumac lahko potrosimo na čebulo, česen, solato, krompir, riž in meso ker naredi vse te jedi malo bolj kisle.
Domovina sumaca ni Severna Amerika temveč južni del Balkana kot je Dalmacija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Makedonija, Albanija, Grčija. Drevo sumac seveda raste v naravi v divjini. Gojijo ga tudi v Turčiji, na Bližnjem vzhodu, v Egiptu ter drugje po svetu. Drevo sumac bi verjetno uspevalo tudi pri nas v Sloveniji.
super!
Izbrišiin, hvala!
Pri tem latinskem imenu za sumac sem se malce zmotil. Pravo latinsko ime za sumac je sledeče:
OdgovoriIzbrišiSUMAC (RHUS CORIARIA).
SUMAC (RHUS CORIARIA)
OdgovoriIzbrišiGre za rastlino, ki je zelo podobna octovcu. Tako velika je kot octovec, liste ima podobne njemu, storž pa je obrnjen navzgor ter ima jagode. Videt je kot gor obrnjen grozd. Ta grozd je seveda rdeče barve. Jagode se potrgajo in se zmeljejo na kavni mlinček. Te jagode so le malo trde.
Ta rdeči prah se v bolje založenih trgovinah prodaja kot začimba. Ima bolj kiselkast okus zato čebuli odvzame njen pekoč okus. Začimbo sumac lahko potrosimo na čebulo, česen, solato, krompir, riž in meso ker naredi vse te jedi malo bolj kisle.
Domovina sumaca ni Severna Amerika temveč južni del Balkana kot je Dalmacija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Makedonija, Albanija, Grčija. Drevo sumac raste v naravi v divjini. Gojijo ga tudi v Turčiji, na Bližnjem vzhodu, v Egiptu ter drugje po svetu. Drevo sumac bi verjetno uspevalo tudi pri nas v Sloveniji.
Dodali ste tudi sliki teh dveh rastlin. Na zgornji sliki je sumac (rhus coriaria) ter na spodnji sliki je octovec (rhus typhina.)
OdgovoriIzbrišija, darko... zato, da se lahko vidi razlika o kateri si ti govoril
OdgovoriIzbriši;-)
tudi tu sem se ustavila, brala
OdgovoriIzbrišisem malo pozna :)
nič narobe...
Izbrišisaj sem vesela vedno, ko se ustaviš tukaj