po tistem
ko sva se nehali pogovarjati...
In to je bilo meni lepše darilo kot bilo kaj drugega.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Nobena stvar ni resnična, dokler ni preizkušena. Celo pregovor ni pregovor, dokler ga ni življenje pojasnilo.(John Keats)
Hahaha, "kratek pogovorček". Očitno pa zeloooo prijeten.
OdgovoriIzbrišioja, oja... in to zeeelooo...
Izbriši;-)))))))))))))))))))
Vsekakor da je to lahko lepo darilo, če ne drugega kot potem visoka položnica za telefon. Jaz sicer uporabljam tudi mobitel in do 110 minut pogovora glede na en klic plačam le 27 centov. Ta cena pa seveda velja, če iz mojega mobitela kličem na mobitel.
OdgovoriIzbrišihja veš, to pa je zdaj tako...
Izbrišini vedno vse drago kar zna razveseliti...
;-)
če vama ni bilo naporno ... kapo dol.
OdgovoriIzbrišikje pa...
Izbrišisaj je vse tako hitro minilo, da sem morala parkrat pogledati na čas...
hja veš, sva se našli dve, ki nisva ravno redkobesedni
;-)
MALA LEDENA DOBA
OdgovoriIzbriši(Od 14. stoletja pa do 20. stoletja)
Mala ledena doba je obdobje hlajenja, ki je trajalo od začetka 14. stoletja pa do konca 20. stoletja torej nekje od leta 1301 pa do leta 2000 kar pomeni, da je trajala nekje 700 let. Mala ledena doba je imela 3 temperaturne minimume in sicer je prvi bil okoli leta 1650, drugi okoli leta 1770 ter tretji okoli leta 1850. Med temi tremi najnižjimi temperaturnimi minimumi je bil najnižji prav okoli leta 1850. Mala ledena doba je dosegla svoj maksimum torej prav okoli leta 1850, ko je bil največji mraz.
Že v 13. stoletju je led na Severnem atlantiku pričel potovati vse bolj na jug, prav tako tudi ledeniki iz Grenlandije. Tri leta močnega deževja, ki se je začelo leta 1315, je bilo povod v obdobje nepredvidljivega v Evropi, ke je trajalo do konca 20. stoletja.
Torej v času male ledene dobe so se na Zemlji dogajali prav ti meteorološki in seizmološki pojavi:
1250 - začetek širitve ledu na Atlantiku.
1300 - začetek male ledene dobe na Zemlji, topla poletja postanejo redkost v Evropi.
1315 - čas ko se začne deževno obdobje in velika lakota od leta 1315 pa do 1317.
1550 - obdobje, ko se teoretično začne globalno širjenje ledu.
1650 - obdobje, ko je zabeležen prvi klimatski minimum.
1770 - obdobje, ko je zabeležen drugi klimatski minimum.
1815 - dne 10.aprila tega leta izbruhne katastrofalni vulkan na otoku Mount Tambora le 250 km vzhodno od otoka Bali v Indoneziji in je bila eksplozija tega vulkana za malenkost manj močna od katastrofalnega vulkana na otoku Krakatoa leta 1883. Je pa ta vulkan v letu 1815 spustil v ozračje več pepela kot vulkan Krakatoa leta 1883. Naslednje leto 1816 je bilo v Evropi poletje zelo mrzlo in grozdje ni dozorelo, ker je bilo v ozračju preveč vulkanskega pepela in prahu.
1850 - obdobje, ko je zabeležen tretji klimatski minimum in ta je bil med vsemi tremi najnižji.
1883 - izbruh katastrofalnega vulkana dne 27.avgusta na otoku Krakatoa v Indoneziji je zopet za nekaj let za malenkost ohladil ozračje.
2000 - konec ledene dobe na Zemlji, zime so manj mrzle kot prej, snega je manj kot prej in poletja postanejo še toplejša.
Triglavski ledenik se vse od začetka 20. stoletja krči in ga je vsako leto manjši, danes je razdeljen le še na več manjših ledišč. Nahaja pa se ob severovzhodni steni Triglava na nadmorski višini med 2400 in 2550 metrov nadmorske višine.
V teh letih je bil tako velik (v hektarjih (ha)):
1880 - 45 ha.
1946 - 15 ha.
1994 - 4 ha.
1995 - 3,03 ha.
V letih 1994 in 1995 razpade na več ledišč. Pravzaprav ne moremo več govoriti o ledeniku ampak le o njegovih ostankih.
Da je bila tam nekje okoli leta 1920 ali 1930 še resnično mala ledena doba o tem so lahko govorili le še zelo stari ljudje in marsikaterih ni več. Ko sem še živel v Jurovskem dolu in je k mojemu pokojnemu stricu večkrat prišel na obisk en starček kateri je dočakal kar 99 let, rojen je bil leta 1910 in je umrl 2009 in on je znal povedati kako zelo so bile mrzle zime, ko je še bil on mlad.
Današnje zime so poletja v primerjavi z tistimi v letih 1920 in 1930.
Pa tudi moj stric je dejal, da je 19.marca okoli leta 1960 bil še zamrznjen sneg, da si lahko hodil po njem.
Stari ljudje so znali povedati, da so še bile v prvi polovici 20. stoletja mrzle zime in sicer:
-je bil mraz ponekod tudi -30 stopinj Celzija.
-je bilo več kot meter debela snežna odeja.
-je v kleti zmrznil jabolčnik in vino.
-je od mraza pokalo drevje v gozdu in sadovnjakih, zlasti bukve in orehi.
Še moja pokojna babica je dejala, da je bilo pozimi leta 1952 več kot meter in pol snega. Tudi moja teta je dejala, da ima že več kot 40 let staro figo in ji je še pred letom 2000 vsako zimo pomrznila, sedaj pomrzne le redko katero.
V 21. stoletju tukaj na Štajerskem lahko gojimo tudi fige, kivi in kaki kar še v prejšnjem stoletju zaradi premrzlih zim še skoraj ni bilo mogoče.
Morda, da se ozračje segreva na to vpliva lahko tudi segrevanje ozračja z toplogrednimi izpusti v ozračje.
Skratka mala ledena doba je na Zemlji trajala 700 let, na vse to pa še malo vplivajo tudi izpusti toplogrednih plinov v ozračje. Vendar se kljub temu najdejo strokovnjaki, ki trdijo da teorija o globalnem segrevanju ne drži in da veljajo za stalno višje temperature povsem drugi razlogi. Je pa očitno in to se tudi vidi, da so zime vedno manj mrzle in snega je vedno manj in zares lahko vidimo, da se je mala ledena doba resnično že zdavnaj končala na Zemlji.
OdgovoriIzbrišiSicer pa je bilo okoli leta 1000 za malenkost topleje kot je danes, kajti po letu 1000 se je pričelo ozračje počasi ohlajati.
OdgovoriIzbrišiKo sem še živel v Jurovskem dolu in ko sem bil še majhen sem opazoval oziroma sem vedel kdaj je pričela ena majska češnja zoreti tam pri ribniku. To je bilo še pred letom 2000. Takrat so na tem drevesu češnje prve češnje dozorele tam nekje 25.maja. Ta češnja še danes stoji in je že zelo velika. Sedaj pa se te češnje dozorijo že 10.maja in so 25.maja že večinoma gnile. In že po teh češnjah vidim, da je podnebje pri nas toplejše kot pred 20-imi, 30-imi leti.
OdgovoriIzbrišiNa pojav male ledene dobe so močno vplivali izbruhi vulkanov, predvsem izbruh vulkana Laki na Islandiji leta 1783, izbruh vulkana na otoku Mount Tambora na Indoneziji leta 1815 ter izbruh vulkana na otoku Krakatoa v Indoneziji. Ti trije vulkani so v ozračje spustili na milijone ton pepela, da se je stemnilo Sonce, podnebje ohladilo za več let in šele ko se je ta vulkanski prah polegel na zemljo se je podnebje spet za malenkost otoplilo. Torej so vulkani in supervulkani še kako veliki krivci za velike in male ledene dobe na Zemlji, k temu pa je še pripomogla tudi aktivnost Sonca.
Že v 13. stoletju je led na Severnem Atlantiku pričel potovati vse bolj na jug, prav tako tudi ledeniki iz Grenlandije. Tri leta močnega deževja, ki se je začelo leta 1315, je bilo povod v obdobje nepredvidljivega mrzlega podnebja v Evropi, ki je trajalo trajalo vse do konca 20. stoletja.
OdgovoriIzbrišiMALA LEDENA DOBA
OdgovoriIzbriši(od 14. stoletja pa do 20. stoletja)
Torej v času male ledene dobe so se na Zemlji dogajali prav ti meteorološki in seizmološki pojavi:
1250 - začetek širitve ledu na Atlantiku.
1300 - začetek male ledene dobe na Zemlji, topla poletja postanejo redkost v Evropi.
1315 - čas ko se začne deževno obdobje in velika lakota od leta 1315 pa do 1317.
1550 - obdobje, ko se teoretično začne globalno širjenje ledu.
1650 - obdobje, ko je zabeležen prvi klimatski minimum.
1770 - obdobje, ko je zabeležen drugi klimatski minimum.
1783 - na Islaniji dne 8.junija tega leta izbruhne vulkan Laki ter je zahteval veliko smrtnih žrtev na Islandiji in v Evropi. Izbruhal je toliko pepela, da je pepel zatemnil Sonce in podnebje se je ohladilo.
1815 - dne 10.aprila tega leta izbruhne katastrofalni vulkan na otoku Mount Tambora le 250 km vzhodno od otoka Bali v Indoneziji in je bila eksplozija tega vulkana za malenkost manj močna od katastrofalnega vulkana na otoku Krakatoa leta 1883. Je pa ta vulkan v letu 1815 spustil v ozračje več pepela kot vulkan Krakatoa leta 1883. Naslednje leto 1816 je bilo v Evropi poletje zelo mrzlo in grozdje ni dozorelo, ker je bilo v ozračju preveč vulkanskega pepela in prahu.
1850 - obdobje, ko je zabeležen tretji klimatski minimum in ta je bil med vsemi tremi najnižji.
1883 - izbruh katastrofalnega vulkana dne 27.avgusta na otoku Krakatoa v Indoneziji je zopet za nekaj let za malenkost ohladil ozračje.
2000 - konec male ledene dobe na Zemlji, zime so manj mrzle kot prej, snega je manj kot prej in poletja postanejo še toplejša.
Praktično se v medijih pojavljajo napovedi, da smo tik pred novo ledeno dobo. Te napovedi seveda niso točne saj mediji pač nekaj pišejo, da se novice zapolnijo. Pišejo naprimer, a bomo že v drugi polovici 21. stoletja že v ledeni dobi ali pa še prej. Na to bi vplival le kak izbruh supervulkana in pa sprememba aktivnosti na Soncu. Po drugih napovedih pa bo do konca tega stoletja še morda za 5 stopinj Celzija še topleje kot sedaj ter k temu bo morda pripomoglo tudi globalno segrevanje.
OdgovoriIzbrišiOkoli leta 1000 je bilo na Zemlji malo topleje kot sedaj zato pa je Viking rdeči, ko je v 10. stoletju leta 984 odkril Grenlandijo to deželo poimenoval zelena dežela od tu tudi ime za Grenlandijo. Takrat Grenlandija ni bila tako prekrita z ledom kot je danes, poleg tega pa je skrajni južni del Grenlandije poleti zelo lepo zelen in travnat, led pa se prične šele 200 km od obale Grenlandije.
Da se podnebje segreva tudi v Evropi se vidi tudi v tem, da nekatere južne rastline uspevajo celo nekoliko severneje kot v prejšnjem stoletju. Recimo pred letom 2000 še pri nas na Štajerskem nisi videl skoraj niti ene fige, sedaj vidiš kakšno figo pri nas že skoraj pri vsaki drugi hiši. Pri nas nas v Slovenskih Goricah so pričeli fige in kivi gojiti predvsem po letu 2000 ter kaki po letu 2010.
OdgovoriIzbrišiBananovci sicer posajeni zunaj na prostem pri nas pomznejo pozimi, toda najsevernejše banane, ki jih gojijo na prostem in kjer imajo od njih tudi nek pridelek pa gojijo na Azorskih otokih na Atlantiku na 39 stopinj severne geografske širine. Banane gojijo sicer tudi v rastlinjakih na Islandiji, ogreva pa jih termalna voda gejzir, ki priteče iz zemlje. Banane gojijo tudi na okoku Madeira na 33 stopinj severene geografske širine na Atlantiku, na tem otoku poleg banan gojijo še mango, ananas, sladkorni trs.
Fige danes gojijo tudi v južnem delu Velike Britanije in v južnem delu Irske saj tam zim nimajo zelo mrzlih. Poleg tega sedaj tam fige uspevajo tudi samorastno.
Evkaliptus danes upeva tudi v jugozahodnem delu Norveške v bližini mesta Bergen na 61 stopinj severne geografske širine, na isti geografski širini kot je južni del Aljaske in južni del Grenlandije. Da v tem delu Norveške zime niso tako mrzle na to vpliva tudi atlantski zalivski tok. Gojijo pa predvsem bolj zimoodporne evkaliptuse kot so Eucalyptus gunii, Eucalyptus dalrympleana ter Eucalyptus pauciflora niphophila.
Evkaliptus pauciflora niphophila se v angleščini reče Snow gum oziroma v slovenščini snežni evkaliptus. Je edina vrsta evkaliptusa, ki je še najbolj odporen na nizke temperature, zato bi brez skrbi preživel zimo tudi pri nas na Štajerskem. Raste na najvišji avstralski gori Mount Kosciuszko. Najvišja avstralska gora Mount Kosciuszko je visoka 2228 metrov nadmorske višine. Snežni evkaliptus pa seveda ne raste na vrhu te najvišje avstralske gore temveč raste vse do 2000 metrov nadmorske višine na tej gori. Mlada sadika snežnega evkaliptusa prenese do -23 stopinj Celzija ter veliko drevo snežnega evkaliptusa celo do -25 stopinj Celzija. Na tej najvišji avstralski gori so izmerili do sedaj najnižjo temperaturo v Avstraliji in sicer -23 stopinj Celzija dne 29.junija 1984.
Navsezadnje se bomo vprašali, le kje v Evropi je še nasevernejše sredozemsko podnebje. To pa je v mestu Merano v Južni Tirolski v Italiji le 20 km od avstrijske meje. Mesto Merano se nahaja takoj zahodno od Dolomitov seveda od teh italijanskih alp.
V mestu Meranu na Južnem Tirolskem je njsevernejša točka v Evropi in tudi na Zemlji kjer je še sredozemsko podnebje. Reka Adiža katera se izliva v Jadransko morje prav po tej reki poteka vpliv sredozemskega podnebja in to vse do Mearana, podobno kakor pri nas ob reki Soči vse do Bovca.
Mesto Merano se nahaja v eni globoki kotanji, gore so na vzhodni, zahodni in severni strani. Sredozemski vpliv je ob tej reki Adiži ter alpski vpliv je že višje gor v gorah.
Mesto Merano ima 46 stopinj in 40 minut severne geograafske širine in je na isti geografski širini kot je Šentilj in Gornja Radgona, kar pomeni da je bolj severno od mene in tudi od Maribora.
V Meranu na prostem uspevajo fige, oljke pa tudi palme, tukaj pa gojijo tudi artičoke.
To vem tudi zato, ker sem mesto Merano katero se nahaja v Južni Tirolski v Italiji leta 2008 tudi sam osebno obiskal.
V teh dneh zaman čakamo na sneg, vendar ga še do Božiča še ne bo. Pri nas na Štajerskem le enkrat na 1000 let izmerimo 40 stopinj ali več. Lani se je prvič v zgodovini merjenj temperature temperatura povzpela na 40 stopinj Celzija, taka temperatura za malo ledeno dobo pri nas na Štajerskem ni značilna kar pomeni, da se je mala ledena doba že zdavnaj končala. V Mariboru so lani 8.avgusta 2013 izmerili celo 40,4 stopinje Celzija, ter v Ljubljani 40,2 stopinje Celzija.
OdgovoriIzbrišidarko - hvala!
OdgovoriIzbriši