torek, 22. maj 2012

Srečnih mačk filozofija...

Te vprašam (bela mačka mačaka Mikeh-a):
Ne iščemo mi vsi Mačjegakralja?
Je iskanje odgovora na vprašanje vseh vprašanj, ki nas k temu vodi.
Kaj je smisel mojega Življenja?
Kaj me dela srečnega?
Kako rešim moje probleme?
Mačjikralj (Njan-Njan) je simbol za to iskanje in simbol za to kar si mi na koncu tega iskanja upamo želeti.
To pa je seveda za vsakega nekaj drugega.

8 komentarjev:

  1. kjer so mačke so tudi miši.. ali pa vsaj sir.
    Spencer Johnson, dr. med. je napisal podobno tej, vsaj domnevam, knjigo Kje je moj sir.
    morda jo celo poznaš.

    p.s.
    ne maram mačk.
    mislim, da so to edine živali, ki mi ne odgovarjajo.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. oja, oja,... ali pa pogledano z drugega zornega kota... kjer je dosti miši je dobro, da se najde vsaj kakšna mačka
      ;-)
      v tej knjigi pa so pamet, roke in srce "zapakirane" v treh mačkah
      ne, te tvoje knjige pa ne poznam...
      no to, da z mačkami nisi ravno na najbolj vroči liniji...
      pa glede na to, da pravijo, da so mačke s svojim ležanjem tudi pokazatelji negativnih mest...
      meni je pa moj mačak (mešanec med perzijsko mamo in "navadnim" atejom - ko je potem od vsakega pobral nartalepše) pa kar dosti dal... saj me je naučil spustiti ga iz rok takrat ko je to njemu pasalo, ne pa prenašati moje vlačenje vse dokler dokler je bilo meni fino fajn...
      sicer je ta šola bila tudi navzven vidna... ampak... mi je potem pa le zneslo
      LOL2A

      Izbriši
  2. In tu sem tudi jaz "mačka - levinja", ki so mi mačke zakon. Rada imam vse živali, a make so zakon:)

    Naj ti nalepim še to, v njem omenjam tudi našega mačka:)

    Haibun (sredi noči)

    Iz spanca me vrže divjanje nevihte. Burja. Detonacija groma izzveneva v bobnenje, ki se odmika proti zahodu. V slepeči svetlobi vedno novih bliskov se vrtinčijo scefrani cvetovi. Od vetra gnana ploha spreminja venčne liste v krvave razmazke. Slika nenavadne podobe na svetlikajoči se marmor.
    Prepustim se plesu. Srhljiv je in tako zelo lep obenem.
    Trepetaje rešujem internet, varovalke. Cvetlična korita potisnem na varno pod klop.
    Psički presunljivo zavijata. V rumeno-zelenem pogledu starega mačka berem prošnjo - ostani -. Božam, šepetaje prigovarjam, mirim.
    Zavem se, da neurje pojenjuje. Tišino moti le enakomerno škrebljanje dežja.
    Zabredem v hudournik, ki se z ihtavo naglico pretaka po cesti in izginja v temni strmini.
    Do kože premočena odtavam pod tuš.

    ustnice jutra
    silijo v spravljiv nasmeh
    obeti sonca

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. waw! in hvala za ta prečudovit "dodatek"
      in res, kako se živali znajo navezati na človeka...
      naj sonce na marmorju ponovno slika prečudovite podobe veselja v dan

      Izbriši
  3. :) bo Tetka

    Lea

    OdgovoriIzbriši
  4. Oj, predvsem te prihajamobjet! <3

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. vedno tako vesela Tvojega nežnega objema...
      LILA

      Izbriši