nedelja, 6. maj 2012

Biti ob nepravem času...

Na nepravem mestu...
je lahko tudi opasno po život.

In to, moji mi še tako lepi kebrčki
velja tudi za vas.

pa čeprav ste še tako stilno poslikani v zlato, bakreno in kovinsko zeleno barvo
pa četudi se v soncu še tako leskečete
da se oči ne morejo ločiti od vse te vaše lepote

Vendar...
na moji poprovi meti nimate kaj iskati.
 (http://www.avogel.si/enciklopedija-rastlin/poprova-meta.php)

in, ko se tam pojavim jaz
je za vas zadnji čas, da se poberete
če res nočete predčasno končati svojega življenja.

Mi je prav žal
ampak meta mi je vseeno dražja od vas.

evo...
pa še naknadno poiskane slike od teh junakov
Pa še malo znanja o njih:
ta gospodič se piše Cetonia aurata- po naški pa: zlata minica
in jih zna biti povsod polno
celo najraje pa na najlepših vrtnicah 
no, očitno pa so se pri meni raje odločili za kakšno zdravilno kuro
 

 

6 komentarjev:

  1. Kaj imaš ti to za ene kebrčke?

    In jaz sem tudi danes božala svojo poprovo meto! Tako lepo poganja! Mi je v pravo veselje!

    papa <3

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. nimam pojma, kaj bi to znali biti... sem jih letos tudi prvič videla
      so pa kak centimeter veliki in res lepo lepi svetleči
      samo... meto pa pridno glodajo, pa še poslinijo jo (no, predvidevam, da tudi to delajo ti herojčki)
      tako da...
      LILA

      Izbriši
  2. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  3. moj plac ob Bohinjskem jezeru je med visokimi stebli poprove mete. dehtečost, ki me vedno znova počaka. podivjana, ji pravijo tam. seveda, tam je vse takšno.. nič gojeno, kot jezero, zvoki in jaz v dvojini.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ja, saj je v tej/tisti podjivanosti res največ Življenja...
      lahko
      ;-)

      Izbriši