sobota, 4. februar 2012

Sobotni sprehod...

Po Kalvariji s Šefico in po snegu...

Lepo dopoldne...
ko so snežinke tako mirno in gosto padale na Zemljo
in kar sproti prekrivale najine sledi
sem se tako spontano odločila
katero smer in pot ubrati.
 In zopet se mi je zgodilo to...
 Kar mi je še kako poznano tudi iz mojega Življenja...
Odločila sem se namreč za najtežjo možno pot

6 komentarjev:

  1. Včasih najtežja možna pot tako napolni srce in telo, da je je človek samo vesel! Naj bo tako!

    Objem <3

    OdgovoriIzbriši
  2. "samo dve poti sta: težja in prava"

    p.s.
    če je ena od njiju zasnežena, druga že, brez sledov, prinaša pomlad.

    OdgovoriIzbriši
  3. In ti spet brez derez in capina.

    OdgovoriIzbriši
  4. ančika... ja, včasih res... samo tokrat pa...
    mi je zaradi nepredvidenih težav na poti pa pošlo kar nekaj veselja na sprehodu.
    tako da sem na koncu bila vesela, ko sem ga končala
    hja... šment
    <3 v dan

    OdgovoriIzbriši
  5. mah... očitno pa je meni uspelo obe združiti kar v eno...
    ;-)

    OdgovoriIzbriši
  6. možakar... hja, spet nedovoljno opremeljena za vzpon... šment
    le kdaj se bom kaj naučila...
    ;-)

    OdgovoriIzbriši