sobota, 11. februar 2012

Snežne kepe...

Uživanje v njih delu
in tudi uživanje v njih metanju
vedno...
ko se dogovorimo za igro z njimi.
Zadeta od katere
brez soglašanja za igranje
nepričakovano in
od zadaj, zato tudi nevideno 
samo občuteno za vratom
mogoče celo ob glasbi 
privoščljivega smeha
le zakaj ste mi uničili vse radosti kepanja

6 komentarjev:

  1. Ker ne moreš več metati kep kot nekdaj?

    OdgovoriIzbriši
  2. ne, ne, možakar... pač pa zato, ker se za igro nismo prej dogovorili... pa so me zadevali z njimi čisto nepripravljeno... da se še braniti nisem mogla
    hja... kaj hočeš, ko nič ne moreš

    OdgovoriIzbriši
  3. najrajši bi te vprašala: kaj je narobe, taresna?
    no, in sem te.

    OdgovoriIzbriši
  4. mah... hja, veš... ko je pač drugače kot pričakuješ... oz. še bolj točno povedano...
    ko kdaj od koga kaj takega sploh ne pričakuješ...
    in, hvala Ti... da si začutila ta moj narobe

    OdgovoriIzbriši
  5. Kepanja pa nikoli nisem imela rada! Nikoli nisem marala dobiti kepe v obraz ali kakšne zelo trde kamorkoli ... In tudi sama nisem marala ciljat v ljudi ...

    papa

    OdgovoriIzbriši
  6. ančika... vidiš, jaz pa sem se vedno rada kepala... vendar samo od spredaj in, ko sem bila na to pripravljena. ko je to bila igra.
    ne pa nepričakovano in celo odpozadi.
    hja... šment pač

    OdgovoriIzbriši