In slike še vedno dajeva razvijati
da jih bova na stara leta lahko gledala
in se spominjala
kolikor bo nama spomin pač še služil.
No, to pa pomeni vsake toliko
toliko in toliko novih fotografij.
In ravno kak teden nazaj
sva jih spet dobila za celo zalogo
od začetka letošnjega leta pa vse do slike žare.
In tako sedaj za v več albumov razdeljene slike že pridno lepim
Samo slike na katerih je Lola so še vedno na mizi
in čakajo na...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
A boš dala tudi povezavo na fotke. Plisss.
OdgovoriIzbrišinena gre...
Izbrišiker so slike samo v albumih in nič na računalniku
saj se mi računalnik vsake tolko kar sam spuca (ker zruži)...
po drugi strani pa tudi ne, ker so slike samo za tiste, katerim jih midvadva želiva pokazati (in ne za vsakega, ki ma glih pet minut časa, potem pa niti ne veš kaj pa on počne dalje z njimi)
pač starokopitnost v razmišljanju
;-)
kaj vem ... starokopitna? še vedno imam albume in slike notri dajem ... no, malo sem v zamudi, pa vseeno se mi to zdi edina pot. tiste na računalu so bolj ali manj le sprotne ...
OdgovoriIzbrišihja, veš... jaz pa se niti ne trudim, da bi se jih naučila na računalnik spraviti...
Izbrišino starokopitna - mislila sem namreč - v zaostanku za razvojem tehnike
;-)
Tisti mlajši ljudje, ki živijo pri starejših starokopitnih ljudeh tam samo in samo delajo in od tega nimajo čisto nič.
OdgovoriIzbrišihja...
Izbrišipoznam tudi jaz kr nekaj takih primerov...
kot da se "tastari" ali bojijo dati kaj od sebe...
ali pa hočejo do zadnjega gurati po svoje
no, da pa se je v zadnjih letih pa tudi marsikaj spremenilo
tega pa ne sprejmejo
in biti njihov otrok (pa četudi že odrasla oseba) na kakšni takšni kmetiji
sploh še, če bi si tudi sam rad ustvaril svojo družino
hja... to sploh ni tako enostavno
ZARADI NASPROTOVANJA OVČEREJE SE JE PRODALA KMETIJA
OdgovoriIzbrišiBilo je nekje v Sloveniji. Na manjši 3 hektarski kmetiji je živela tam nekje 85 letna starejša ženska, bila je onemogla ostarela, živela je sama. Vso življenje je bila samska, ker ji njena konzervativna mati ni pustila nobenega moškega. Ni imela ne moža ne otrok. V mladosti je hodila v šlužbo, toda prišla je starost in gospa Marija se je upokojila. V pokoju je imela bolj skromno penzijo. Toda če nimaš ne moža in ne otrok je potrebno za svojo kmetijo najti nekega naslednika, treba je poiskati nekoga ki bi podedoval to kmetijo.
Toda najbolj primeren kandidat je bil njen 15 let mlajši brat kateri je živel in delal v sosednji Avstriji, pa tudi on se je pri 58-ih letih upokojil. Gospa Marija mu je dejala: Brat Jože ali bi ti podedoval mojo kmetijo, da bo moja kmetija imela naslednika. Jaz moža nimam pa tudi otrok ne. Brat Jože ji je dejal: Bom podedoval tvojo kmetijo in se preselil k tebi, samo najprej morama s svojo ženo priti v penzijo.
Čez nekaj let je brat Jože s svojo ženo prišel v penzijo, ker sta pa delala v sosednji Avstriji je brat Jože s svojo ženo imel kar lepo avstrijsko pokojnino.
Ko je brat Jože s svojo ženo prišel v penzijo si je pri svoji sestri v Sloveniji zaželel, da bi na njeni 3 hektarski kmetiji redil okoli 200 ovac in da bi se preselil k svoji sestri. Toda sestra Marija mu ni pustila ovac na svoji zemlji. Dejala mu je rajši s svojo ženo vzemita motike v roke in pojdita okopavati mojo njivo. Vzemita koso v roko in pojdita kositi travo z koso. Brat Jože ji je rekel, ja od takega napornega dela na tvoji kmetiji pa res ne bom imel nobenega dohodka.
Sestra Marija je živela v zelo stari hiši, zraven stare hiše se je držal tudi hlev. Stara streha na hiši in na hlevu je marsikje puščala in ko je deževalo je marsikje v hišo in v hlev tekla voda. Sestra Marija je dejala, da ljubi brat ti boš po moji smrti podedoval to kmetijo, da popravi mi mojo staro streho na moji hiši in na hlevu. Brat Jože ji je odgovoril: Ljuba sestra Marija bom ti popravil streho na hiši in na hlevu toda dopusti nama, da bova s svojo ženo lahko imela na tvoji ženi ovce. Jagnjetino imava midva zelo rada saj sva jo jedla ko sva bila pred leti v Avstraliji, pa tudi moj osebni zdravnik mi jo priporoča ker je jagnjetina vendar dietno meso, svinjina ne zelo nezdrava, ker vsebuje veliko preveč nasičenih maščobnih kislin.
Sestra Marija je odgovorila raje dam svojo kmetijo nekomu v najem, kot pa da bi ti imel na moji kmetiji ovce. Pa je dala kmetijo nekemu kmetu v najem, toda ta kmet ji je pokosil tri četrt trave na njeni kmetiji, eno četrtino trave pa pustil. Iz njene kmetije je vlekel subvencije, imel posajeno koruzo, kosil travo saj je imel doma krave molznice.
Sestra Marija je imela tudi okoli 10 mačk, da ni bila tako sama. Mačke je imela v hiši, da so ji po hiši samo lulale in kakale in da ji je zelo smrdelo po hiši po mačjih iztrebkih. Imela je povsem iste krožnike za mačke in za sebe, torej jedla je iz istih krožnikov kot so jedle njene mačke.
Brat Jože ji je dejal: Ne bom ti naredil nove strehe na tvoji hiši in na hlevu, če nama ne boš pustila ovc na tvoji zemlji. Sestra Marija mu je odgovorila: Raje imam od mojih mačk vse posrano v moji kuhinji in raje da mi v hišo teče kot pa da bi vidva z ženo imela pred mojo smrtjo na moji zemlji ovce. Ovce lahko imaš le po moji smrti.
Brat Jože ji rekel: Pa ti naj potem tvoj najemnik tvoje kmetije popravi tvojo streho na hiši in na hlevu, saj ima on iz tvoje zemlje dohodek in vleče subvencije iz tvoje kmetije.
Sestra Marija je čez nekaj let umrla, bila je stara 90 let, brat Jože pa je bil star že 75 let. V njeni hiši so jo našli mrtvo. Brat Jože je pokopal svojo sestro Marijo. Sestra Marija je imela še več bratov in sester. Brat Jože ji je rekel: Ne morem čakati s ovcami do tvoje smrti, ker bova takrat že tudi midva s svojo ženo že stara.
Sledi nadaljevanje te zgodbe:
OdgovoriIzbrišiBrat Jože je prodal grozdje sestrinih obrajd katere je kupil nek avstrijec kateri je imel v sosednji Avstriji kmečki turizem. Jože je z prodajo grozdja imel vsaj majhen dohodek in je vložil v njeno hišo že kar veliko denarja saj ji je naredil vodovod, telefon, novo elektriko in novo fasado na njeni hiši in na hlevu.
Sestra Marija pa je imela tudi več svojih bratov in sester kateri so se radi vračali k njej na njen dom, ko je sestra še živela. Marija svojemu bratu Jožetu nikakor ni pustila ovc na svoji zemlji rajši je dala svojo zemljo v najem nekemu kmetu kateri ni v njeno kmetijo in v hišo ni vložil niti enega centa. Brat Jože pa ki je toliko vložil v njeno hišo pa je ostal brez dohodka na njeni zemlji.
Približno eno leto po smrti sestre Marije je brat Jože prodal njeno kmetijo z njeno hišo vred nekemu bogatemu avstrijcu kateri je imel doma v sosednji Avstriji kmečki turizem.
Jožetu so potem pričeli njegovi bratje in sestre očitati, ali te Jože ni sram da si nam prodal našo kmetijo, našo hišo v kateri smo bili rojeni saj smo se semkaj zelo radi vračali.
Brat Jože jim je odgovoril: Vaša pokojna sestra Marija je kriva, da sem prodal vašo domačijo. Že več kot 15 let sem jo rotil, da mi naj pusti ovce in mi ni pustila ovc na moji zemlji. Ona je kriva, da sem prodal vašo domačijo in hišo v kateri ste bili rojeni. Jaz hočem z prodajo njene hiše in kmetije dobiti ta denar nazaj koliko sem vložil v to kmetijo in v hišo saj mi ovc ni pustila in na njeni zemlji nisem mogel imeti nobenega dohodka razen prodaje tiste malemkosti grozdja iz njenih obrajd.
In kaj je nauk te resnične zgodbe:
Nikar ne delujmo proti ovčereji. Zaradi nasprotovanja ovčereje lahko gre kmetija v propad ali v prodajo tujcem. Ne bodimo starokopitni saj nasprotovanje ovčereje vodi v propad ali pa v prodajo kmetije tujcem. Bratje in sestre ostanejo brez svoje rojstne domačije in se ne morejo več vračati v svoj rojstni dom. Vsekakor pa iz te resnične zgodbe vidimo da je nasprotovanje ovčereji ena velika starokopitnost in ena veliko zlo.