Esemesanje...

Ja, ja,...
je ta način pošiljanja dobrih želja ob prestopu v Novo leto
našel pot tudi v našo hišo
saj je letos v celoti nadomestil
vsakoletno
pisanje čestitk, pa lepljenje znamk in hodenje na pošto.

In tako sem tudi danes eni meni tako dragi Osebi in vsem njenim
kar tako preko SMS-ja
zaželela...

In je čez par minut zazvonil telefon...

Pa sem videla, da me je poklicala.

In je potem...
vse tisto, kar sem slišala povedanega skozi solze
ki so kljub njihovi tihosti pa bile tako glasne
meni jemalo sapo
in mi kar naprej postavljalo vprašanje:

le zakaj mora prav Ona zadnja leta 

prestajati toliko hudega, težkega in žalostnega.

In ni šlo...
da ob vsem tem ne bi tudi jaz dobila solz v oči.

Po tem pa sem se samo obrnila k možu...
in se Mu v objemu zahvalila
za vse to
kakršen je (pa čeprav me je tudi on znal občasno kar lepo spraviti na palmo)
kar imam (pa čeprav sem si včasih zaželela tudi še kaj več kot sem dobila)
in za "tamalega" in tamlado da sta takšna kot sta.


In zato ni prav nič čudno...

da si tudi za naslednje leto

želim

samo to, 

da bi ja še čimbolj dolgo ostalo tako kot je.