v najbolj seksi obdobju Življenja...
Izlet do Marija Snežne na Zgornji Velki...
nato pa še postanek na Sladkem vrhu...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Nobena stvar ni resnična, dokler ni preizkušena. Celo pregovor ni pregovor, dokler ga ni življenje pojasnilo.(John Keats)
Izlet očitno nepozaben, fotke čudovite - ampak zakaj je tukaj šele zdaj?
OdgovoriIzbrišinasjprej nisem razumela vprašanja...
Izbrišizdaj pa se mi zdi, da se mi je posvetilo...
zato, ker takrat nisva šla
saj je dejansko nekaj "vmes prišlo"...
Marija Snežna oziroma Zgornja Velka je bila nekoč seveda moja sosednja fara oziroma sosednja župnija saj sem kot otrok živel v Jurovskem dolu in sem v Jurovski dol hodil tudi v osnovno šolo. Spomnim se tudi, da ko sem bil še otrok sem s svojimi starši vsako leto šel na žegnanje na Zgornjo Velko torej k Mariji Snežni in to žegnanje je bilo vsako leto okrog 5.avgusta, torej na tisto nedeljo katera je časovno najbližja 5.avgustu.
OdgovoriIzbrišiSicer pa Zgornja Velka ne meji samo na Jurovski dol temveč tudi na Avstrijo oziroma na avstrijski Cmurek saj je Marija Snežna kot župnija vse do reke Mure.
jaz pa sem o njej že kar nekaj slišala...
Izbrišiin, ker grem rada pogledat in spoznavat nove cerkve...
in, če je le možno tam potem tudi prižgati dve svečki - za rajnke in še živeče...
ali pa se jim samo v mislih zahvaliti za njihov "doprinos" k vsemu...
je ta dan bil pa tudi ravno tapravšnjih za to pot
FIGA (FICUS CARICA)
OdgovoriIzbrišiFiga je zanimiva sredozemska rastlina katera ima na sebi zelo dober sad. Figo lahko vzgojimo iz potaknjenca. Odrežemo 30 cm dolgo vejo ter jo 20 cm damo v zemljo tako da je le 10 cm te veje na zemljo. V zemlji mora biti 2/3 veje te fige. Figo dobro zalivamo, da se ukorenini. Vsaj dve zimi jo moramo dobro zaščititi pred mrazom, da nam slučajno ne pomrznejo tudi korenine. Letos okrog novega leta je bilo okrog -15 stopinj Celzija, vrščički fig so že pomrznili toda na srečo ne kaj dosti. Če slučajno ne bo več večjega mraza kakršen je bil za novo leto potem letos 1. rod fig vsekakor bo.
Po letu 2000 so fige pričeli gojiti že tudi pri nas v Slovenskih Goricah in prvo figo sem jaz posadil že leta 1999. Tukaj v Slovenskih Goricah je najpogostejša sorta fig ravno sorta matalon ter na drugem mestu je najpogostejša sorta ravno sorta rjava turkinja. Ti dve sorti fig bom sedaj nekoliko podrobneje opisal.
1.) MATALON je napogostejša sorta fige tukaj pri nas v Slovenskih Goricah. Pri tej sorti so zanimivi predvsem listi saj so globoko celo do 7 delno razdeljeni. Listi spominjajo na človeške dlani na rokah. Sadež matalon fige je zelo velik saj v povprečju tehta okoli 130 gramov. Praktično sorta matalon spada med največje sorte plodov fig na svetu. Matalon je po obliki precej podoben plodu hruške oziroma plodu hruške vilijamovka.
Plod je rumene barve ter ima rumeno-rdeče meso. Prvi rod fig se dozori v drugi polovici julija ter drugi rod v prvi polovici oktobra. Matalon prenese nekje do -15 stopinj Celzija ter je v Slovenski Istri tudi še kar precej pogosta sorta fige. Matalon ima prvi rod manj rodoviten, plodovi pa so veliki ter drugi rod je bolj rodoviten in plodovi so nekoliko manjši. V kolikor je hladnejša in bolj deževna pomlad potem še nedozoreli plodovi prvega rodu radi popadajo na zemljo.
2.) RJAVA TURKINJA oziroma v angleščini Brown Turkey je druga najpogostejša sorta fige pri nas v Slovenskih Goricah.
Kot že ime pove rjava turkinja namreč izvira iz Turčije. Ko so Turki od 15. pa vse do začetka 20. stoletja oblegali Balkan so s seboj zanesli prav to sorto fige rjava turkinja ter jo po balkanu tudi zasajali saj ta sorta rjava turkinja danes izključno gojijo še najbolj v Turčiji saj je to njihova avtohtona sorta. Turki pa so z osvajanjem balkana to sorto fige posajali prav po balkanu saj že dejansko v koranu piše, da tisti musliman ki ima vsaj nekaj zemlje in nima doma na svoji zemlji posajene vsaj enega drevesa ali grma fige ni pravi musliman.
Že ko v trgovini kupimo posušene fige nam pogosto piše, da so po poreklu prav iz Turčije. Te suhe fige so najverjetneje prav sorta rjava turkinja katera je med vsemi sortami fig še najbolj primerna za sušenje.
Rjava turkinja je zelo rodovitna sorta fige. V kolikor nam ne čisto nič ne pomrzne potem lahko ima že samo 1 meter visok grm okoli 100 plodov prvega rodu na sebi.
Prvi rod je zelo rodoviten in velik ter so bolj hruškaste oblike. Drugi rod manj rodoviten ter bolj okrogle oblike. Fige so ponavadi zelene, rumene, vijoličaste ali modre barve. Plod rjave turkinje pa je bolj vijoličasto-rjave barve. Ker je ta sorta zelo rodovitna so jo pričeli gojiti tudi na Irskem, v Veliki Britaniji ter tudi v ZDA. Rjave turkinje sploh ni v Slovenski Istri saj jo Turki tam sploh niso posajali. Danes rjava turkinja raste na Balkanu predvsem v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Albaniji, Makedoniji, Grčiji ter ponekod tudi v Bolgariji, predvsem na tem področju kjer so jo posajali Turki.
Prvi rod rjave turkinje se dozori v drugi polovici julija ter je precej obilen ter drugi rod v prvi polovici oktobra ter je manj obilen. V kolikor je pomlad hladna in deževna nam ta sorta nedozorelih plodov redkeje popada na zemljo kakor pa druge sorte zaradi tega se lahko sadi tudi tam kjer je nekoliko hladnejše podnebje. Rjava turkinja prenese nekje do -14 stopnij Celzija. Listi te sorte so zelo lepi ter so 3 ali 5 delno deljeni. Jaz imam doma kar 9 sicer še manjših grmov prav te sorte rjave turkinje in mi je na vseh skupaj zraslo celo več kot 2 tisoč plodov prvega rodu te sorte.
Pozdrav, kdaj se nabirajo listi za caj.
IzbrišiTo je bilo lani, ko mi je zraslo več kot 2 tisoč plodov te sorte rjave turkinje na vseh grmih skupaj. To sorto rjava turkinja sem si prinesel od mojega strica iz Jurovskega dola, on pa si je to sorto prinesel iz Dalmacije. Posadil sem si en potaknjenec in v nekaj letih mi je zrasel ta figov grm. Potem sem iz tega grma zopet porezal nekaj vej in si zopet naredil potaknjence in si tako to sorto fig razmnožil.
OdgovoriIzbrišiV Slovenskih Goricah so najbolj primerni predeli za gojenje fig prav južna in sončna lega med 300 in 500 metrov nadmorske višine. Nadmorska višina pod 300 metrov pri nas ni več primerna za gojenje fig zaradi premrzlih zim.
Zagotovo pa lahko priznamo, da sveže fige spadajo med ene izmed najokusnejšega sadja na tem svetu.
ja tudi jaz sem si iz Dalmavije prinesla eno vejo...
Izbrišizdaj pa čakam, da vidim kaj bo iz nje ratalo
;-)
Darko, prosim za kakšno vejo da naredim potaknjence in cepiče Rjave turkinje.
Izbrišisrbotnik@gmail.com
Evo, zdaj ti pa že lahko voščim - torej vse najboljše. Pa lepo praznuj seveda.
OdgovoriIzbrišija, hvala, kloti...
Izbrišipraznovanje pa je bilo...
no, pa saj boš lahko prebrala
;-)
Malayka, Dobri duh, se radi imava...
OdgovoriIzbrišiJa, tudi grem ti pisat voščilo... Tja, na spletno mesto, kjer ostajam.
Za enkrat ne grem na spletu nikamor drugam...
Ne sem, ne na FB...
Sem ravnokar izbrala slikice za voščilo...
V miselno-duhovni povezanosti, R.
ooooooo, draga mi renata...
Izbrišija, je res zanimivo, da ti rada mene še vedno tako poimenuješ...
v bistvu pa si Ti taka dobra Duša, ki za svoje daje vse...
naj te spremljajo Sreča in čimveč Zdravja
malo pozno sem prišla še s svojim ropotom "vsenajboljšedragamoja" .. na te strani.
OdgovoriIzbrišia da je pomlad na fotografijah, nisem prezrla.
ej, mahica... kadarkoli boš prišla...
OdgovoriIzbrišipa četudi še tako pozno...
nikoli ne bo pre-pozno
hvala...
ja pomlad... mene že počasi obdeluje
;-)
Figa oziroma smokva rjava turkinja je sicer avtohtona sorta v Turčiji. Sicer bolj uspeva bolj v notranjosti Turčije nekje bolj v bližini Ankare, kjer so zime hladnejše kot kje ob morju. Ko so Turki od 14. stoletja pa vse do začetka 20. stoletja osvajali Balkan so prav to sorto, ki je še najbolj odporna na zimske nizke temperature zasajali po Balkanu. Rjavo turkinjo so Turki še najbolj zasajali na tem območju predvsem v 19. in v začetku 20. stoletju in sicer v Srbiji, Makedoniji, Bolgariji, Grčiji, na Kosovem, Albaniji, Črni Gori, Bosni in Hercegovini in v južni Dalmaciji. Predvsem na Hrvaškem so Turki v 17. stoletju med krajema Jastrebarsko, Žumberak in pod Gorjanci posadili prav veliko fig te sorte rjave turkinje in te sorte na tem območju je veliko še tudi danes. Ti kraji pa nimajo nič bolj milejših zim od nas. V teh 300 letih kolikor te fige rastejo na tem področju so fige razvile že kar veliko odpornost na nizke zimske temperature. Ker pa je blizu teh krajev že Slovenija in to Bela Krajina je v Beli Krajini fige sorte rjava turkinja prav tako dosti. V začetku 20. stoletja na tržnicah v Zagrebu niso prodajali primorskih fig temveč so prodajali fige katere so rastle na področju in v okolici kraja Jastrebarsko in Žumberak.
OdgovoriIzbrišiV kolikor želimo vzgojiti figo v domačem sadovnjaku potem je najbolje, da jo prinesemo bolj iz hladnejše klime saj so tako fige oziroma smokve še najbolj odporne na nizke zimske temperature.
Če želimo, da nam fige obrodijo tudi sad kateri se nam tudi dozori potem mora biti srednja letna temperatura vsaj 10 stopinj Celzija.
Katera država na svetu pridela največ fig. To je seveda Turčija in prav Turčija pridela največ fig na svetu. Poleg rjave turkinje prideluje tudi ogromno ostalih sort fig.
OdgovoriIzbrišiTurčija je leta 2012 pridelala kar 274.535 ton fig.
Slovenija pridela na leto okrog 40 ton fig, od tega jih samo jaz pridelam 0,3 % od vse slovenske pridelave vseh fig. Verjetno sem eden izmed največjih pridelovalcev fig tukaj na Štajerskem.
Sedaj pa si bomo bolj podrobneje pogledali katere države na svetu so največje pridelovalke fig.
Države največje pridelovalke fig na svetu v letu 2012 (v tonah)
1.) TURČIJA - 274.535
2.) EGIPT - 171.062
3.) ALŽIRIJA - 110.058
4.) MAROKO - 102.694
5.) IRAN - 78.000
6.) SIRIJA - 41.224
7.) ZDA - 35.072
8.) BRAZILIJA - 28.010
9.) ALBANIJA - 27.255
10.) TUNIZIJA - 25.000
SVET - 1.031.391.
Vse sorte fig niso enako odporne na nizke temperature. Rjava turkinja prenese do -14 stopinj Celzija oziroma tudi odvisno od tega kje raste in na kakšne zime je navajena. Potem je še Chicago Hardy sorta fige katera je zelo podobna rjavi turkinji. Prenese pa do -15 stopinj Celzija. To sorto pa še danes najbolj gojijo v ZDA. Sorta Chicago Hardy bi naj izvirala celo iz višjih predelov Sicilije morda v bližini ognjenika Etna. Listi te sorte so povsem enaki kot pri rjavi turkinji. Plodovi pa so bolj vijoličaste barve.
OdgovoriIzbrišiPotem je še bavarska figa Violeta katera prenese celo do -20 stopinj Celzija. Sorta Violeta je zelo podobna rjavi turkinji. Tako liste kot plodove Violete zelo težko ločimo od rjave turkinje. Violeta je dvorodka in tako kot rjava turkinja tudi zelo rodovitna sorta fige. Figo Violeto danes prodajajo po vrtnarijah predvsem v Avstriji in v Nemčiji.
Toda najbolj odporna vrsta fige na nizke temperature pa je verjetno ne boste verjeli je gorska figa katera se imenuje Anjeer kohi. Anjeer kohi je na svetu najbolj odporna sorta fige saj prenese pozimi celo do -40 stopinj Celzija.
Anjeer kohi raste že bolj visoko v gorah in to v Iranu torej v severovzhodnem delu Irana v bližini mesta Zibad. Seveda anjeer kohi je ravno tako ficus carica.
Figa anjeer kohi kot jo iranci imenujejo ne potrebuje veliko vode. Liste ima precej podobne kot pri sorti fige Ice Cristal. Listi so kar globoko izrezljani, po obliki pa so bolj podobni snežinki. Plodovi pa so zelo dobri in sladki in so modro-vijoličaste barve. Sedaj še tega ne vem ali to sorto fige prodajajo že kje v Evropi. Vem pa, da se za to sorto zelo zanimajo na Češkem, Slovaškem in na Poljskem saj je zelo odporna na nizke temperature in pri nas ne bi potrebovali zavijati v agrokopreno niti tiste čisto majhne fige te sorte. Če gledamo realno, to sorto fige bi lahko gojili celo v Rusiji recimo v okolici Moskve kjer bi jo lahko posadili na prosto in jim niti v najhladnejši zimi ne bi pomrznila.
GORSKA FIGA - ANJEER KOHI - PRENESE POZIMI CELO DO -40 STOPINJ CELZIJA.
Zelo pomembno je, da sadiko oziroma potaknjenec fige prinesemo iz tistega področja kjer imajo bolj mrzle zime saj so potem ti potaknjenci in sadike fig bolj odporne na nizke temperature. V vrtnarijanah kjer kupimo sadike fig, te fige ravno niso najbolj odprorne na naše zime, to pa je predvsem zaradi tega, ker so ti potaknjenci bili prinešeni (in potem vkoreninjeni) nekje iz Dalmacije ali od kje drugje. Želja vsakega je ravno v tem, da posadimo sadiko fige zunaj na prosto in nam ta sadika fige pozimi ne pomrzne in da nam potem naslednje leto poleti obrodi sad. V kolikor želimo imeti čimbolj odporno figo na nizke temperature potem moramo posaditi eno izmed sort žumberaških fig.
OdgovoriIzbrišiŽUMBERAŠKE FIGE (ŽUMBERAČKE SMOKVE)
Žumberak je pokrajina na Hrvaškem tik ob slovenski meji ter se nahaja med krajem Jastrebarsko, Samobor in Gorjanci. Meji na Slovenijo ozioma na Dolenjsko, pokrajina Žumberak pa se nahaja kakih 30 km zahodno od Zagreba. Namreč ne bomo verjeli ta pokrajina ni več hrvaška primorska oziroma nima primorskega podnebja ima celinsko podnebje, toda tukaj je fig resnično v izobilju, nekateri kmetje gojijo kar plantaže fig. Nekateri sveže fige prodajajo kje po tržnicah in trgovinah, drugi jih sušijo, tretji iz njih izdelujejo figov šnops oziroma figovo žganje oziroma po slovensko figovko. Figovka je figovo žganje. Hrvatje figovemu žganju pravijo smokvača. Pa tudi tega ne bomo verjeli, da v Žumberaku fige gojijo že skoraj 500 let oziroma skoraj pol tisočletja. Prav zaradi žumberaških mrzlih zim so te fige v teh 500 letih na tem področju razvile izredno veliko odpornost na nizke zimske temperature.
Praktično gre za zgodovino. Namreč v 16. stoletju so prebivalci Senja kateri so se imenovali Senjski Uskoki pobegnili pred Turki, naselili so se v področju današnjega Žumberaka. To je bilo leta 1530, ko so pričeli bežati pred Turki. V 17. stoletju so še pobenili tudi Uskoki iz Severne Dalmacije. Uskoki so s seboj zanesli tudi sadike fig. Za njih je bilo zelo značilno, da so radi pili figovo žganje, sadike fig oziroma potaknjence fig so vzeli s seboj, ko so bežali pred Turki in jih potem v Žumberaku tudi posajali. Uskoki so pobegnili pred Turki v 16. in 17. stoletju in se v Žumberaku tudi naselil s tem pa so posajali na tem področju tudi fige. Večinoma so s seboj zanesli prav sorto fige petrovka. Petrovka je sorta fige katera raste tudi pri nas v Slovenski in tudi Hrvaški Istri pa tudi v Dalmaciji. Je dvorodka, njeni plodovi pa so bolj rumeno-zelene barve ko so seveda zreli. Oba rodova pa se dozorita v približno istem času kot rjava turkinja. Poleg tega so še Turki v 17. in tudi v 18. stoletju na področju Žumberaka posajali figo rjavo turkinjo. Danes v Žumberaku v glavnem prevladujeta pravi ti dve sorti fig: Petrovka in rjava turkinja.
Žumberaške fige so danes zelo verjetno celo najodpornejše sorte fig na nizke temperuture v svetu. Brez problema prenesejo -20 stopinj Celzija, pri temperaturi -25 stopinj Celzija pomrznejo le vršički kar pomeni, da so celo za 10 stopinj bolj odporne od primorskih fig, ker so se v teh 500 letih kolikor že pač rastejo na tem področju že toliko adaptirale na celinsko podnebje. Žumberaške fige gojijo danes tudi v Zagrebu in v njihovi okolici.
Kot zanimivost naj povem so žumberaške fige že toliko postale odporne na nizke zimske temperature, da so v Žumberaku že pričele rasti samorastno oziroma samoniklo. Samoniklo že rastejo v Zagrebu, Samoboru, v Jastrebarskem ter v Karlovcu. Poleg tega v zadnjem času samoniklo rastejo celo že v Beli Krajini, ter na Dolenjskem tik ob hrvaški meji. K širjenju samoniklih fig pa še najbolj prispevajo tudi ptiči saj zelo radi jedo zrele plodove fig ter širijo seme fig po okolici.
Torej v kolikor želimo imeti zimoodporno figo katera nam celo v najbolj mrzli zimi ne bo pomrznila potem je najbolje, da se odločimo za žumberaško figo.
ŽUMBERAŠKE FIGE (ŽUMBERAČKE SMOKVE)
OdgovoriIzbrišiIn če nadaljujem o žumberaških figah. V kolikor želimo zunaj na prostem vzgojiti visoko figo katera nam celo v najbolj mrzli zimi ne bo čisto nič pomrznila in bomo naslednje leto poleti imeli sladek sad, potem je najbolje da se odpravimo v Zagreb in poiščemo kje kakšno vrtnarijo kjer pač prodajajo sadike fig. Povprašajmo jih, če slučajno prodajajo žumberaške fige. V Zagrebu jih najverjetneje prodajajo. Ponudili nam bodo predvsem rjavo turkinjo oziroma Brown Turkey ali pa petrovko oziroma hrvati ji rečejo petrovača. Na tak način bomo lahko vzgojili v domačem sadovnjaku figo katere ne bomo rabili pred zimo zaščititi in nam ne bo pomrznila niti v najbolj mrzli zimi.
Tako bomo doma imeli žumberaške fige oziroma žumberačke smokve kot jim rečejo hrvati.
Danes v Žumberaku govorijo deloma čakavsko in deloma kajkavsko narečje, oziroma deloma dalmatinsko deloma kajkavsko narečje. To je seveda zaradi tega, ker so Uskoki v 16. in 17. stoletju pobegnili pred Turki iz Severne Dalmacije in se v pokrajini Žumberak tudi naselili in ustalilli. S seboj so ponesli tudi dalmatinsko oziroma čakavsko narečje katerega še danes govorijo v Žumberaku.
OdgovoriIzbrišiŽumberaške fige niso tako daleč od nas in so to nam še najbližje večje plantaže teh fig. So seveda izven primorja oziroma Jadrana. Zračna razdalja od Lenarta pa do Žumberaka je le okoli 100 km. Tam nekje po letu 1950 so žumberaške fige že postale toliko odporne na nizke zimske temperature, da so se že pričele samoniklo razraščati po okolici. Danes samonikle divje fige rastejo še najbolj v okoli Karlovca, Samobora, Jastrebarkega in Zagreba.
OdgovoriIzbrišiSicer pa žumberaške fige danes še najbolj prodajajo po tržnicah v Samoboru, Karlovcu, Jastrebarskem ter v Zagrebu.
ej darko...
OdgovoriIzbrišipa ti bi moral o tem predavati kje na kaki šoli...
da bi te še tamlade navdušil na temi drevesi
klima se pa pri nas res tako spreminja, da bomo lahko kmalu namesto jabolk pa kar nasade fig imeli
;-)
Včeraj v soboto, 17.januarja je godoval Anton Puščavnik, zavetnik kolin in tako so danes v nedeljo dopoldan imeli v Cerkvenjaku tudi farno žegnanje.
OdgovoriIzbrišiFIGOV ČAJ
OdgovoriIzbrišiIz figovih listov lahko skuhamo dober in odličen čaj. Najboljši čas za trganje figovih listov je v času od junija pa do septembra. V maju so še figovi listi bolj majhni in še niso primerni za trganje. V oktobru so že bolj rumene barve in so za čaj že skoraj prestari. Najboljši čas za trganje figovih listov je torej v obdobju od junija pa do septembra.
Navodila za uporabo:
Figove liste potrgamo in jih damo sušiti na sonce oziroma kam v senco. Sušenje figovih listov naj traja nekje od 4 pa do 5 dni. Šele ko so figovi listi povsem suhi jih razdrobimo na majhne koščke in jih spravimo v večje steklene kozarce. Listne peclje pa odstranimo.
Če si želimo skuhati figov čaj si na štedilnik postavimo čajnik oziroma džezvo z vodo. Ko voda zavre damo v vrelo vodo večjo žlico nadrobljenih posušenih figovih listov. Odvisno je pač od tega koliko vode smo postavili na štedilnik. Dodamo toliko tega čaja kakor to storimo pri ostalih čajih. Ko damo v vrelo vodo te liste, vodo odstavimo iz štedilnika saj takrat, ko imamo že čaj v vodi voda ne sme več vreti. V vodi pustimo te nadrobljene posušene figove liste vsaj 5 minut. Z gosto cedilko dobro predcedimo ta čaj. Figov čaj spijemo še topel, po želji mu dodamo sladkor ali med. Še bolje je da ga pijemo nesladkanega. Po okusu nas bo figov čaj spominjal na bezgov čaj pa tudi po svežih figah.
Zdravilni učinki figovega čaja:
Figov čaj pomaga predvsem pri črevesnih in mestrualnih težavah.
Povsem odvisno je koliko figovega čaja si oskrbimo čez zimo. Praktično nam v steklenih kozarcih ostane skozi vso leto. Steklene kozarce z figovim čajem hranimo v temnem, suhem in ne v pretoplem prostoru.
Figov čaj pa je tudi zelo primeren, da ga pijemo tudi pozimi.
ZDRAVILNI UČINKI FIGOVEGA ČAJA
OdgovoriIzbrišiFigov čaj pomaga predvsem pri črevesnih in menstrualnih težavah.
FIGOVA MARMELADA
OdgovoriIzbrišiIz fig pa lahko izdelamo zelo okusno figovo marmelado.
Sestavine:
1 kg svežih zrelih fig
70 dag želirnega sladkorja
malo nastrgane limonine lupinice
noževa konica cimeta in ingverja
5 klinčkov.
Postopek:
Fige operemo in narežemo na majhne kockice in jih pražimo na majhnem ognju dokler se ne razpustijo - lahko dolijemo 1 dl vode. Dodamo želirni sladkor in začimbe in kuhljamo še približno 20 minut. Nalijemo v kozarce, zapremo in zavite v odejo ohlajamo 24 ur.
a ni figov čaj tudi za zniževanje sladkorja-če ga zaužiješ po obroku?
OdgovoriIzbrišiFigov čaj je res zelo odličen za zniževanje sladkorja v krvi, če ga seveda zaužiješ po obroku zato je zelo primeren za diabetike. Zelo dobro uravnava sladkor v krvi.
IzbrišiVZGOJA IN SADITEV LIČIJA
OdgovoriIzbrišiLIČI JE MOŽNO VZGOJITI ZUNAJ PRI NAS NA PROSTEM V NAŠEM HLADNEJŠEM PODNEBJU
Ko sem pred novim letom obiskal eno družino tukaj v Voličini so mi pri njih zunaj na prostem pokazali tudi majhno drevo liči kateri uspeva tudi pri nas v Sloveniji na prostem. Liči (lat. Litchi chinensis) izvira iz jugovzhodne Azije natančneje iz Kitajske kjer ga gojijo že tisočletja. Danes je liči najpomembnejši sadež Kitajske še pomembnejši od kivija.
Kot lahko vidimo na discover life litchi chinensis danes na prostem gojijo liči tudi v Skandinaviji predvsem na Švedskem in Finskem.
DREVO LIČIJA LAHKO VZGOJIMO IZ SVEŽE KOŠČICE LIČIJA
Če v trgovini kupimo sadež liči potem lahko iz njegove koščice vzgojimo drevo oziroma grm ličija. Liči olupimo kakor jajce, belo meso pojemo kakor češnje. Liči ima koščico zelo podobno želodu torej plodu hrasta. Da nam koščica ličija vzklije jo je potrebno posaditi takoj, če se nam koščica slučajno posuši je verjetnost, da nam bo iz tega semena še zrastla rastlina mnogo manjša.
Takoj ko liči pojemo, koščico ličija posadimo v lonček z zemljo. Koščico položimo v vodoravni položaj kak 1 cm globoko od površine zemlje. Za vzklitje ličija je najboljša temperatura višja od 30 stopinj Celzija. Seveda moramo liči tudi primerno zalivati. Za uspešno vzklitje sadike ličija mora imeti zemlja v lončku zadosti vlage. Po nekaj mesecih bomo tako iz koščice ličija vzgojili rastlino. Lonček z koščico ličija je najbolje, da ga imamo več mesecev kje na toplem. Lahko ga imamo kje v rastlinjaku, nad radiatorjem, pomembno je, da je ta lonček vedno na toplem. Ko je sadika ličija že toliko večja sadiko presadimo v večjo posodo. Takrat ko je sadika ličija velika vsaj en meter jo posadimo kam ven na prosto. Liči nam bo pozimi zunaj prenesel temperature vse do -20 stopinj Celzija.
Liči je zimzelena rastlina podobno kakor lovor oziroma oljka in nam pozimi ne odvrže svojih listov. Pozimi ima že nastavljene te pestiče v grozdih iz katerih bomo v jesen že imeli zrel sad. V oktobru nas bo naš liči razveseljeval z zrelimi rdečo - vijoličastimi plodovi katere bomo morali olupiti, če jih bomo hoteli jesti. Belo meso ličija pa ima precej dober eksotičen sladko kiselkast okus.
Liči pri nas nima nobenih škodljivcev, sadike ličija pri nas v Sloveniji sploh ni za dobiti, za to ga lahko vzgojimo iz njegove koščice. Sadiko ličija je mogoče kupiti po vrtnarijah ponekod v Italiji.
Pa veliko uspeha če se bos te lotili vzgoje ličija iz semena oziroma iz koščice!
OLJČNO ALI OLIVNO OLJE
OdgovoriIzbrišiKaj je bolj prav oljčno ali olivno olje. Oljka je sadež sredozemlja, je drevo ki jo jaz občudujem. Poleg fige ali smokve je oljka biser mediterana. Olje stisnjeno iz oljke je nekakšen čudežni eliksir zdravja. Toda nekateri olju oljke rečejo oljčno olje, drugi pa olivno olje. Tukaj bomo poskušali ugotoviti katero ime je bolj prav. Večina sadja ima enako ime kakor njihovo drevo. Recimo figa, sliva, breskev, marelica, hruška in tako dalje.
Toda imamo tudi sadje oziroma plod kateri nima istega imena kakor njihovo drevo na kateri ti plodovi uspevajo. Vsaj v slovenščini je tako. Tako imamo pri nekaterih rastlinah za drevo ali grm ter za njihov plod ali sadež različna imena in te rastline so: Oljka in oliva, jablana in jabolko, bananovec in banana, dren in drnulja, bukev in žir ter hrast in želod.
Vzemimo naprimer jabolko. Vsi vemo, da je drevo na katerem zorijo jabolka, da je to jablana. Jablana je drevo in jabolko je njen sadež. Vsi poznamo jabolčni sok, nihče ne reče jablanov sok, vsak reče jabolčni sok. Tukaj se ime jabolčni nanaša na sadež jablane.
Pri oljki pa je tako. Oljka je drevo in oliva je njen sadež. Tako kot pri jabolčnem soku katero ime se nanaša ime sadeža in ne drevesa je enako pri oljki. Torej ime oljčno olje se nanaša na drevo, olivno olje pa na sadež oljke. Enako kakor pri jabolčnem soku mora olje oljke imeti ime po sadežu oljke. Torej bolj pravi izraz je olivno olje in ne oljčno olje, saj se podobno kakor pri jabolku ime za plod oljke mora upoštevati po sadežu oljke, to je po olivi.
Torej olivno olje je mnogo bolj pravilni slovenski izraz kakor pa oljčno olje.
FIGE CVETONKE IN VENDIMKE
OdgovoriIzbrišiFige seveda v kolikor gre za dvorodne sorte obrodijo dvakrat na leto. Velika večina ljudi niti ne ve, da imajo fige dvorodke tako za prvi in drugi rod tudi svoje ime.
1. PRVI ROD FIG - CVETONKE
Prvi rod fig se imenujejo cvetonke. Gre za dejansko poletni rod fig kateri se tukaj v Slovenskih goricah dozori v času, ko je zrela in ko se žanje zrela pšenica, to pa je že v drugi polovici julija. Fige cvetonke rastejo na enoletnem lesu, to je na tistem lesu kateri je zrasel v lanskem letu. Seveda so cvetonke zelo primerne za sušenje na soncu saj je ob koncu julija in v začetku avgusta zelo vroče ter je takrat pravi čas za sušenje cvetonk. Cvetonke se ponavadi v Slovenskih goricah še najbolj zorijo okoli Jakobovega to je okoli 25.julija.
2. DRUGI ROD FIG - VENDIMKE
Drugi rod fig se imenujejo vendimke. Gre za jesenski rod fig katere se tukaj v Slovenskih goricah dozorijo v septembru in oktobru. Fige vendimke rastejo na mladem lesu to je na toletnem lesu kateri je zrasel v letošnjem letu. Plodovi vendimk so ponavadi manjši od cvetonk. Vendimke so tudi zelo slastne fige. Pri nas zorijo sočasno s grozdjem oziroma so zrele prav v času trgatve grozdja. Vendimke so zelo primerne za sušenje vendar ne več na soncu ampak v pečici, zelo primerne so tudi za kakšno marmelado.
SLOVENJEGORIŠKE FIGE
Tudi tukaj v Slovenskih goricah gojimo fige. Gre za štajerske oziroma slovenjegoriške fige. Torej tukaj v Slovenskih goricah gojimo predvsem naslednje sorte fig: Rjava turkinja, matalon, bela padovanka, brogiotto nero, brogiotto bianco, panače, istrska belica, istrska črnica, petrovka in tudi druge.
Nekatere sorte fig bolj rastejo na prvi rod ter manj na drugi rod oziroma manj na prvi rod in več na drugi rod.
V kolikor želimo imeti figo s cvetonkami potem je najbolje da se odločimo za rjavo turkinjo. Pri rjavi turkinji v mesecu maju popada na tla sorazmerno malo cvetonk, večina cvetonk se v juliju in v avgustu dozori. Tudi pri matalonu ostane na njem precej malo cvtonk, veliko jih popada na zemljo. Pri matalonu so bolj pomembne vendimke katere ne popadajo na tla in se v septembru in oktobru dozorijo. Pri sorti brogiotto nero popadajo na tla ponavadi čisto vse cvetonke. Konec poletja in v začetku jeseni nas figa brogiotto nero razveseli z zrelimi temno vijoličastimi vendimkami. Tudi pri beli padovanki nam veliko cvetonk popada na zemljo, bela padovanka pa prav tako kot večina ostalih sort raje obrodijo vendimke.
Kot lahko vidimo malo število sort pri figi ima cvtonske fige, večina jih ima te tako imenovane vendimske fige.
Pri ostalih sortah pa seveda ne vem katere rodove fig bolj obrodijo. Nekatere imajo polne tako cvetonke kakor vendimke, druge pa samo bolj vendimke.
Nikjer ne najdem recept za čaj iz figovih listov. Koliko listov svežih ali posušenih na koliko vode? Vnaprej hvala za odgovor.
OdgovoriIzbriši