so se ponosno zibale v vetru
in svoje glavice nastavljale soncu...
sva jih z možem čuvala
in ob košnji na njih še posebej pazila...
pogled skozi okno
pa me je vsakič spomnil...
na lansko cvetenje...
ko je med njimi še tako rada ležala Šefica
in me od tam opazovala pri mojem delu.
in so jih pokosili v nulo.
Res je tetica, ti kosci puščajo srce - kaj pa vem, doma na nočni omarici. Tudi sama dobim pike, ko me doleti kaj podobnega.
OdgovoriIzbrišipa saj bom ob prvi priliki podala predlog, da iz urejevalcev okolja spremenijo naziv v - uničevalci lepega okolja
Izbrišihm... šment...
žal
no, pa saj sva zdaj po meji zabila lesene kole, da te naslednjič, ko spet pridejo, ne bodo mogli reči, da niso videli kje je meja