naredim bilanco
dogodkov in
rezultatov
dela in misli
občutkov in počutja
Ko sem za malico
prvič obrala mlado češnjo
in utrgala vseh njenih pet rdečih plodov
pa potem kosilo na vikendu
saj, ko je veter zapihal z leve
sem bila objeta v opojnem vonju cvetočega jasmina
ko pa z desne
pa v vonjavah binkoštnih nageljčkov
popoldan pa še sprehod s psičko
po sveže pokošenem travniku
vse do roba gozdička
kjer so me pozdravile
taprve zrele gozdne jagode
Po tem pa še
nabiranje cvetočega bezga
za sušenje
za čajčke v zimskem času
in spoznala
kako lep dan je to spet bil
In zdaj se s hvaležnostjo zanj
odpravljam v sanje.
zdaj se pa zbudi in ponovi včerajšnjo vajo.
OdgovoriIzbriši:-))))
he, he, he,...
Izbrišija, zbudila sem se res že par ur prej kot pa to zdaj pišem...
vaje pa se žal ni dalo ponoviti...
ker/saj ni bilo pravega zakulisja
;-)
Tetica, a ti to mene malo vlečeš, ali moram postati že ljubosdumna?
OdgovoriIzbrišiPa lep pozdrav.
ne, ne, kloti...
Izbrišipač pa te samo pripravljam na uživanje v tvojih zrelih letih
;-)
lp
p.s.
upam, da si se tam kjer si bila imela pa res fino fajn
Tudi pri meni doma so že zrele češnje. Predvčerajšnjim v četrtek sem jih nabral kar 10 kg ter jih je moja mama vložila v kompot.
OdgovoriIzbrišimaš srečo, da nisi tega prej povedal...
Izbrišisaj bi ti jih drugače ostalo samo še sedem kil
;-)
Včeraj sem si v Cer Cvetu v Lenartu kupil stevijo. Stevija je sladka zel. V EU je bila prodaja stevije prepovedana saj so mislili, da povzroča raka in šele 2.decembra 2012 je Evropska Unija dovolila prodajo stevije zato se letos šele prvič pojavlja v slovenskih vrtnarijah v prodaji. Kdor si je hotel v prejšnjih letih kupiti stevijo je moral na Hrvaško kjer je bila prodaja stevije dovoljena.
OdgovoriIzbrišiV ozadju te lažne propagande proti steviji je stala pohlepna sladkorna industrija. Ravno pesni sladkor povzroča raka saj je sladkor hrana za rakaste celice. Prej včasih ljudje niso uživali sladkorja in niso skorajda poznali raka. Danes ljudje uživajo sladkor in raka ima že skoraj vsak 5. človek. Stevija pa dokazano ne povzroča raka saj je naravno sladilo in je po okusu podobno kot saharin.
Stevija potrebuje enake klimatske razmere kakor rožmarin. Če nam pozimi na vrtu ne bo zmrznil rožmarin potem nam ne bodo zmrznile korenine stevije. Praktično pa pri nas pozimi stevija zmrzne, če jo imamo posajeno zunaj na vrtu. V Slovenski Istri stevija na vrtu pozimi ne zmrzne. Korenine stevije pozimi prenesejo do -10 stopnj Celzija. Če na vrtu pred zimo stevijo pokrijemo s slamo in gnojem potem korenine stevije ne zmrznejo in spomladi ponovno požene in korenin. Prej, ko jo pokrijemo s slamo in gnojem jo seveda porežemo liste pa posušimo. Seveda lahko naredimo poizkus. Na vrtu imamo posajena dva grma stevije. Eno imamo pokrito s slamo in gnojem druge pa sploh nimamo pokrite. Spomladi vidimo ali nam bo pognala stevija iz nezaščitenih korenin. Podobno jaz zaščitim tudi bananovce saj jih imam posajene na prostem. Pred zimo debla bananovcem odrežem ter jih pokrijem s slamo in gnojem. Spomladi odstranim slamo in gnoj. Korenine bananovcev ne pomrznejo in spet odženejo iz korenin. Stevijo lahko pozimi seveda imamo v lončku v ogrevanem prostoru. Latinsko ime za stevijo je Stevia Rebaudiana.
tokrat pa te bom malo popravila...
Izbrišijaz sem stevijo prvič kupila kakšni dve leti nazaj...
in to pri našem vrtnarju Golobu (ki prodaja cvetje tudi na pokopališču)
od njega pa sem takrat tudi dobila rastlino, ki ji po domače rečejo - spizdi...
in je s svojim vonjem smrdljiva za mačke in pse
no, meni pa dosedaj še nobena ni "preživela" zime...
ne prvič, ko sem jo imela v prostoru in ne drugič, ko sem jo imela (pokrito s kompostom) kar zunaj
no, bom pa videla kako pa bo kaj letos z njo
;-)
p.s.
drugače pa tudi ni tako hudo draga za sprotni nakup
V Sloveniji stevijo prodajajo že več let vendar nekateri so jo prodajali na skrivaj. Recimo šli so na Hrvaško in jih tam pokupili kjer je bila prodaja stevije seveda dovoljena.
IzbrišiTako sem bral pač na internetu, da je decembra 2012 Evropska Unija seveda dovolila prodajo stevije po vrtnarijah. Prej pa so jo pač nekateri prodajali naskrivaj. Zaradi tega pač ne bi bili kaznovani.
Jaz sem stevijo letos konec maja kupil v Cer Cvetu v Lenartu. Tam jo letos prodajajo prvič. Prodajati pa so jo pričeli šele od 29.maja 2013. Prodajalka pa sploh ni vedela ali je stevija enoletnica ali trajnica pa čeprav jaz vem, da je stevija trajnica.
ja, sem o tem jaz tudi že nekaj brala...
Izbrišisaj je ta rastlinca kar velik konkurent sladilom
Zanimivo, tudi meni je uspelo letos pojesti 5 češenj, kislih in od dežja razpokanih :(
OdgovoriIzbrišibrrr ...
Lp, Lea
ah ne...
Izbrišino, jaz pa sem na enem imela celih sedem komadov...
na drugem drevesu pa jih bo kakšnih pet
pač prvo rodno leto
in zato lahko sadeže še posamično preštevam
;-)
lp
FIGA z latinskim imenom FICUS CARICA je drevo ali grm z dobrimi sadeži katera se zlasti po letu 2000 v Slovenskih Goricah vedno pogosteje pojavlja. V Slovenskih Goricah se najpogosteje pojavljata predvsem ti dve sorti fige in sicer RJAVA TURKINJA in MATALON.
OdgovoriIzbrišiRJAVA TURKINJA oziroma v angleščini BROWN TURKEY je razširjena predvsem v Turčiji, Bolgariji, Srbiji, Črni Gori, Bosni in Hecegovini ter v Dalmaciji. Rjave turkinje recimo sploh ni v Slovenski Istri. Kot sem že opazil se figa rjava turkinja pojavlja tudi v severovzhodnem delu Slovenije torej na Štajerskem. Jaz imam doma kar 9 grmov fige rjave turkinje. Figa rjava turkinja je zelo rodovitna sorta saj že dobro obrodi kar majhno drevo ali grm. Prvi sad imamo že vsaj tretje leto po sajenju. Kot že ime pove je sadež fige rjave turkinje vijoličasto rjave barve ter je od tu tudi ime. Figa rjava turkinja prenese pozimi do -14 stopinj Celzija, če pa je zima zelo mrzla -20 stopinj Celzija potem zmrzne in spomladi ponovno požene iz zemlje. Figa rjava turkinja je dvorodka. Prvi rod se na Štajerskem dozori že v drugi polovici meseca julija. Drugi rod rjave turkinje se ponavadi sploh ne dozori, če pa je slučajno zelo vroče poletje se drugi rod rjave turkinje na Štajerskem dozori v mesecu oktobru.
Zelo pa me moti tudi to, da se za sorto RJAVA TURKINJA v Sloveniji uporablja angleško ime BROWN TURKEY kakor, da se beseda Brown Turkey sploh ne bi dala prevesti oziroma posloveniti v slovenski izraz.
MATALON je sorta fige, ki je v Slovenskih Goricah precej pogosta. Pogosta je tudi v Voličini. List sorte matalon se kar precej razlikuje od sorte rjave turkinje. Figa matalon ima 7 pernato deljeni globoko izrezljani list. Prvi rod fige matalon se v Slovenskih Goricah dozori v drugi polovici julija. Drugi rod se dozori ob vročem poletju v prvi polovici oktobra. Če pa je slučajno poletje manj vroče se drugi rod sploh ne dozori. Sadež fige matalon je precej velik saj je težji od 100 gramov ter ponavadi tehta okoli 130 gramov. Dejansko matalon spada med največje sadeže fige med vsemi različnimi sortami fig po celem svetu. Figa matalon je rumene barve ter notranjost sadeža pa ima rdeče meso. Figa matalon je za malenkost bolj odporna na zimske nizke temperature od rjave turkinje odvisno je pač od tega ali smo potaknjenec fige prinesli od tam kjer imajo manj mrzle zime in nam bo ta figa pozimi pogostokrat pomrznila. Če bomo potaknjenec fige prinesli kjer imajo mrzle zime potem nam bo ta figa težje pomrznila. Najbolje bi bilo, da potaknjenec fige prinesemo iz Srbije kjer imajo zime mrzlejše in nam bi ta figa težje pomrznila. Figa matalon dobro uspeva tudi v Slovenski Istri.
Fige se da razmnoževati z potaknjenci. Figa, ko je stara vsaj 15 let postane mnogo bolj odporna na zimske temperature. Na Štajerskem so najbolj primerni kraji za gojenje fig Haloze in Kozjak in to na južni legi med 400 in 500 metri nadmorske višine. Nadmorska višina pod 300 metrov nadmorske višine na Štajerskem ni primerna za gojenje fig zaradi premrzlih zim poleg tega bi nam figa skoraj vsako leto pomrznila, če jo ne bi zaščitili z agrokopreno in koruznico. Figa rjava turkinja in matalon sta dve najpogostejši sorti fige v Slovenskih Goricah. Redkejše sorte fig so v Slovenskih Goricah še istrska črnica, istrska belica, petrovka, brogioto nero ter bela padovanka.
Kot lahko vidimo so najboljpe fige tiste sveže iz grma ali drevesa. Dobre pa so tudi suhe fige.
tukaj pri nas pod Kalvarijo imata dva tudi že par let vsak po eno figo
Izbrišiin sta letošnjo zimo obe dobro prestali
no, jaz pa imam itak najraje tisto sproti pobrano/nabrano sadje (in tudi zelenjavo)
saj ima to čisto drug okus kot pa tisto kupljeno
Figo sorte RJAVA TURKINJA prodajajo tudi v Lenartu v vrtnariji Cer Cvet in sicer pod angleškim imenom Brown Turkey. Rastlina je seveda vzgojena iz potaknjenca. To vem zato, ker sem včeraj bil tam, ker sem kupil stevijo in sem sadike fig tudi videl. Figa je posajena v lonček z zemljo na njej pa so že tudi listi. Prvi sad na drevesu pa bi lahko že imela prihodnje leto. Torej kdor si želi kupiti figo sorte rjava turkinja se lahko oglasi v vrtnariji Cer Cvet v Lenartu. Ne vem pa koliko je cena te sadike rjave turkinje.
OdgovoriIzbrišiaha...
Izbrišino, stevijo pa jaz imam že par let...
in sem z njo bila dosedaj zelo zadovoljna...
samo prezimit se je še nisem naučila
pa saj vem, da bo še tudi to
Jaz sem si prvo figo posadil že leta 2000 in sicer je bila to rjava turkinja. Danes imam pri meni doma kar 13 fig in sicer če jih razdelim po sortah. Imam 9 rjavih turkinj, 2 matalona, 1 brogioto nero ter 1 belo padovanko. Imam pa še tudi poleg fig ostalo sadje.
OdgovoriIzbrišiha, ha,...
Izbrišijaz pa imam čisto sorto - uzmić...
;-)
Letošnja mrzla in dolga zima je kar nekaj naredila po svoje saj so mi že decembra lani vsaj malo pomrznile fige. Toda kljub temu bom iz teh 13 figovih grmov imel vsaj 100 sadežev fig prvega rodu kateri bodo zreli v drugi polovici julija. Fig ob Brogioto nero ne bo čisto nič, nič ne bo tudi bele padovanke, kakšnih 10 fig bo od matalona ter ostalo od rjave turkinje.
OdgovoriIzbrišiSicer pa je sedaj maja tukaj na Štajerskem veliko zelenih fig prveg rodu popadalo iz drevesa. Vzrok bil je prehladen in predeževen maj. Meni je samo malo fig prvega rodu popadalo iz drevesa. Pri mojemu stricu je veliko popadalo fig prvega rodu iz sorte brogioto nero in to kar tričetrt. Bilo je prehladno in predeževno vreme. Najmanj fig je še popadalo še iz rjave turkinje. Nekoliko več pa iz matalona.
a veš, da sem par dni nazaj tudi na morju videla, da je bilo ogromno malih plodov po drevesih že čisto odmrlih
Izbrišipa saj tudi njim vreme letos res ni najbolj naklonjeno
sicer pa...
jaz pa uživam tudi ob vonjanju suhih figovih listov...
kako pa mi ti dišijo...
mmmmmm...... prav opojno
;-)
Bilo je leta 2009, ko mi je voluhar oglodal eno figo rjavo turkinjo. Poleti 2009 sem opazil, da eni figi rjavi turkinji odpadajo listi. Malo sem pomigal figo in opazil, da se figa miga. Izkopal sem okoli fige in ugotovil, da je to figo oglodal voluhar. Namreč figa ima sladek les zato je voluharju njen les zelo dober. Figo sem izkopal ter ji porezal veje ter jo dal v večjo posodo in jo dobro zalival. Sicer obrizena figa od voluharja je ponovno pognala korenine. To figo sem maja 2010 dal teti v Jurovski dol kjer jo je posadila na prostem ter jo vsako zimo zaščitila z agrokopreno. Do lani ni imela niti enega sadeža na sebi. Letos sedaj pa ima več kot 100 še nedozorelih sadežev prvega rodu na sebi kateri se bodo dozoreli v drugi polovici julija. Figa pa je velika 150 cm. Tako se le kaže, da je rjava turkinja zelo rodovitna sorta fige. Ker pa voluhar ogroža tudi druge sadne vrste jaz vse od leta 2010 vedno uporabljam zaščitno mrežo v zemlji, ko sadim kakršnokoli mlado sadno drevje. Na ta način voluhar ne more priti do sadnih korenin.
OdgovoriIzbrišiIn tako sem figo ogrizeno od voluharja ponovno obudil v življenje saj figa vendar raste kot potaknjenec. To figo pa sem doma v Voličini posadil v zemljo kot potaknjenec leta 2004 in mi jo je leta 2009 ogrizel voluhar. Ta figa pa mi je leta 2007 doma v Voličini že dala prvi zreli sad. Sedaj pa obilno rodi sad že tudi v Jurovskem dolu.
eeee...
Izbrišimam jaz tudi eno figo doma...
sem si eno vejo lani prinesla iz Zaostroga... jo vtaknila v cvetlični lonec in glej... že sredi zime je pognala prvo vejo... letos spomladi pa še vejo iz enega od dveh nastavkov
no, pa sem jo pred kakšnim mesecem djala v zemljo v vrt
pa da vidim kaj bo iz nje
za fige pa sem slišala, da začnejo prvič roditi komaj po štirih letih
No to bi bilo odvisno od sorte. Ponavadi fige res pričnejo roditi prvič po štirih letih približno tako kot kivi. Recimo rjava turkinja prične roditi že zelo zgodaj in to celo drugo leto po sajenju. Naprimer matalon pa prvič obrodi sad zelo pozno in to celo sedmo leto po sajenju.
Izbrišiaha...
Izbrišino, mene pa zanima kako bo kaj z mojim "uzmičem"
v bistvu pa meni itak ni toliko do plodov
kot pa do vonja, ki ga oddajajo listi
sploh še taposušeni
;-)
Kakšno sorto fige imaš to lahko poiščeš na internetu. Figi utrgaš list ter ga primerjaš na internetu kateri sorti fige je list najbolj identičen. Namreč figovi listi se po sortah zelo razlikujejo in niso vsi enaki kot si mislijo nekateri. Če imaš matalon potem še boš dolgo čakala na prvi sad. Če pa imaš rjavo turkinjo potem boš hitro imela prvi sad. Jaz sem pred štirimi leti leta 2009 vzgojil iz potanjencev za nekega znanca dve sorti fige in sicer matalon in rjavo turkinjo. Rjava turkinja mu že obilno rodi medtem ko mu matalon še sploh ne rodi. V kolikor pa imaš še kakšno drugo sorto fige recimo v Slovenski Istri uspeva kar 20 različnih sort fig potem boš res čakala 4 leta do prvega sadu.
IzbrišiFige sicer uspevajo v sredozemskem svetu. Toda v Evropi uspevajo tudi nekoliko severneje. Tako uspevajo v zahodni Franciji, Švici, južni Angliji, južni Irski, Belgiji ter na Nizozemskem. Fige uspevajo celo ponekod na danskih otokih ter celo na jugozahodu Švedske ter na jugozahodu Norveške in to celo na isti geografski širini kot je skrajni južni del Grenlandije. Na teh področjih so zime celo manj mrzle kajti za to je kriv Atlantik. Sicer pa sadike fig prodajajo po vrtnarijah na Madžarskem, Avstriji, Nemčiji ter celo na Slovaškem, Češkem in celo na Poljskem kjer imajo celo hladnejše zime kot tukaj pri nas na Štajerskem.
OdgovoriIzbrišija, ker so jih nekaj tudi malo skrižali...
Izbrišipa so zato postale bolj odporne za kontinentalno podnebje
No fige uspevajo povsod kjer imajo milejše zime tako uspevajo tudi v zahodni Evropi. Recimo jug Anglije in jug Irske ima za 5 stopinj toplejšo zimo kot pri nas na Štajerskem zato pa imajo tudi za 5 stopinj hladnejše poletje kot pri nas. Tam naprimer se prvi rod fig dozori medtem, ko se drugi rod fig tam nikoli ne dozori, ker imajo toliko hladnejše poletje. Fige uspevajo samoniklo povsod kjer je povprečna januarska temperatura vsaj 3 stopinje Celzija. Tako uspevajo fige samoniklo v Sloveniji le v Slovenski Istri, na Krasu ter v Goriških Brdih. Samoniklo je mišljeno, da rastlina se zaseje sama ne da bi jo človek posadil podobno kot se pri nas sam rad zasadi oreh. Figa pri nas na Štajerskem ne uspeva več samoniklo zato tudi v tistih predelih Štajerske kjer gojijo fige tam se fige nikjer samorastno ne zasejejo tudi na 400 metrov nadmorske višine ne. Fige uspevajo samoniklo tudi na jugu Velike Britanije ter na jugu Irske kjer imajo povprečno januarsko temperaturo višjo od 3 stopinje Celzija. Štajerska leži v hardi coni 7. Fige pa uspevajo samoniklo povsod po svetu kjer je hardi cona vsaj 8. Tudi za kanele katere rastejo v izobilju pri nas v Slovenski Istri je še dolgo veljalo, da kanela v Slovenski Istri ne raste samoniklo. Danes pa lahko vidimo, da kanela v Slovenski Istri že raste samoniklo saj se je že toliko privadila na sredozemsko podnebje.
IzbrišiPri meni doma so fige te dneve že pognale drugi rod sadežev. Tako so že pognale drugi rod brogioto nero ter matalon. Rjava turkinja še ni pognala drugega rodu.
OdgovoriIzbrišiPraktično pa pri nas na Štajerskem fige poženejo drugi rod prav na začetku koledarskega poletja ter se drugi rod dozori že na začetku koledarske jeseni.
Med prvim pojavom sadeža na figovi veji in zrelostjo je točno 3 mesece časovne razlike. To velja tako za prvi kot za drugi rod fig.
no, moj "uzmić" je bil sprihvatiziran kar od fige, ki je rastla ob poti, ko sem lani hodila s psičko na sprehod
OdgovoriIzbrišiin še to je bila samo ena mala vejica
drugače pa ima pri naši hiši edino mož rad fige
tistih se pa najé običajno kar na morju
tak za celo leto... za nazaj in še malo za naprej
;-)