Vremenska napoved...

hja... šment pa tak

ko ti v času
ko bi nas naj Sonce že pridno grelo
kažejo neke čudne slike
z oblačnostjo in dežjem

 

ampak veselja

pa mi tudi s temi slikami ne bodo vzeli

nak

jok

se ne dam

Ob zaključku dneva...

Ko pred odhodom v posteljo
naredim bilanco

dogodkov in

 rezultatov

dela in misli

občutkov in počutja

Ko sem za malico

prvič obrala mlado češnjo

in utrgala vseh njenih pet rdečih plodov

pa potem kosilo na vikendu

saj, ko je veter zapihal z leve

sem bila objeta v opojnem vonju cvetočega jasmina

ko pa z desne

pa v vonjavah binkoštnih nageljčkov

popoldan pa še sprehod s psičko

po sveže pokošenem travniku

vse do roba gozdička

kjer so me pozdravile

taprve zrele gozdne jagode

 

Po tem pa še

nabiranje cvetočega bezga

za sušenje

za čajčke v zimskem času

in spoznala
kako lep dan je to spet bil

In zdaj se s hvaležnostjo zanj
odpravljam v sanje.

Ko se to tam tak dogaja...

Ja, zopet je nastopil termin formule
in tako je moj mož ponovno dobil rezervacijo za
prvo vrsto na kavču.

In, ker je za to njegovo aktivno vožnjo
po teh ozkih ulicah Monaca
itak najbolje
da ima mir
da se lahko vsaj stoprocentno skoncetrira...

zunaj pa je sijalo sonce
taaakooo leeepoo
da se mu res nisem mogla
upreti...

sva se s šefico podali na en tak
časovno in kilometrsko malo daljši sprehod

pa, da si jaz vsaj vsake toliko
vsaj malo pogledam
kaj je v totem našem mesti
te kaj noviga.

No, da je trgovin z oblekami na vsakem tretjem koraku
ona dva pa sta zapolnjena s kafiči
to mi niti ni več tako novo

da pa tam na vogalu na Grajskem trgu
ni več Mestne hranilnice
hja, to pa me je presenetilo..
ne - razočaralo!

Saj je to bila banka
v katero sem še jaz kot otrok
tako rada hodila
spraznjevati tiste njihove šparovčke.
In se še spomnim
da sem imela celo dva -
enega tako lepo modrega, drugega pa zlatega.

Ja, banka, ki je bila del mesta, saj...
Na seji občinskega sveta 17. decembra 1858 je bil na pobudo župana Reiserja soglasno sprejet sklep o ustanovitvi hranilnice v Mariboru z jamstvom mestne občine v znesku 20.000 goldinarjev. 26. septembra 1861 je cesarsko kraljevo ministrstvo na Dunaju odobrilo ustanovitev Mestne hranilnice Maribor.

Ti naši novodobni bančniki pa...

Majski dež...

Pred soncem

med soncem 

po soncu

mu je uspelo

počistiti

zrak

in mi nasproti poslati vonjave

in spet ni šlo

da si ne bi

zabrundala

nekaj na to temo

Majski večeri...

Ko toplota dneva še vedno 

segreva v večer

in rumena krogla tam za drevesi

rdečí nebo

večerni vetrič prinese v nos

vonj binkoštnih nagelnov

okrog ušeš pa pilotirajo

majski hroščki 

.

midvadva pa

na klopci

tesno stisnjena drug k drugemu

Kmečka logika...

Ja, saj vem,
da je to zadnje čase nekaj
kar v mestih sploh pa še med
izobraženimi ni ravno več ne vem kako v modi
No, da pa so ovi tam v
totem našem hramu demokracije
pa z njo včasih pa že kar prav skregani...

Pa ne bom zdaj o tem.

Pač pa o moji kmečki logiki...

Katere neupoštevanje mi je prineslo

novo kosilnico.

In to tako majhno, luškano 

v čisto lady like izvedbi.

In kako je sploh prišlo do tega...

Ja, sem kosila...

Tako lepo kot pač to ponavadi počnem...

malo za njo dol

pa malo njo pred sabo navzgor

pa njo malo naprej 

pa spet malo nazaj...

vse dokler

se gospodičnica ni odločila

in...

enostavno utihnila .

In je za tisti dan pač bil

konec, finito, fajerabend...

Pa jo je mož naslednji dan vzel v roke...

In glej ga hudička

je dečvica spet delala

vse dokler

se ni spet odločila in

utihnila.

In jo je vzel na vikdend

si jo položil na mizo

in ji šel malo pogledat njeno notranjost.

Uf...

se je v vseh teh letih pa nabralo svega in svašta v njej...

In jo je tak lepo prečistil

pa spet sestavil in ponovno zagnal

pa ji tokrat ob vžiganju

ni bilo niti glasa za dat od sebe.

Pa nič hudega...

Saj je še motorka tukaj.

Tako da pokošeno je potem vseeno bilo.

Pa gremo za konec tedna v mesto...

kjer pa je tudi potrebno pokositi travo okrog hiše...

in tam pa imamo "mestno" kosilnico.

No, ker pa je pri hiši samo en dolgi kabel

je pač tisti potoval z nami.

In glej ga zlomka...

Tokrat pa je odpovedala tudi mariborska kosilnica...

 In takrat pa je na površje stopila moja logika...

Ker...

da bi istočasno končali svojo pot dve različni kosilnici

in to različnih kvalitet in starosti...

no, ja...

to pa bi moral biti res en tak čudno čuden slučaj.

Kaj pa...

Ja, kaj pa, če je pa kaj s kablom narobe...

Ah, kje pa te...

No...
In tako je k hiši prišla pa še tatretja električna kosilnica.

 

Ko se dogodki prepletajo...

Ja, še malo...
in teden bo spet naokrog.

Ti "pobegli" dnevi pa so tudi tokrat prinesli
mnogo lepega
predvsem pa zanimivega.

No, začelo se je že v ponedeljek...

ko je mož skozi okno
s pomočjo daljnogleda
strokovno ugotovil
da je akacija že zrela.

In tako lepo pot pod noge
do "našega" nabiralnega mesta
tam pa...
hja, bile so res že zelo bele
ampak
to samo tam na vrhu tistih visokih dreves.

in tako sem si ob pogledu na njih
kaj hitro lahko zafičkala tisto mojo...

Najsladkejši sadeži so najvišje

in ker sva midva mala... 

Ampak...

ker je Življenje itak polno presenečenj...

sem šla še malo dalje proti gozdu

pogledati

le kaj je tam spodaj  toliko vejovja

in videla...

da je to zaradi tega

ker so delavci elektra

ščistili vse pod daljnovodi

in glej

na tistem kupu pa

ohohohohoho

akacijevih vej

polnih 
prelepo odprtih cvetov.

Pa le naj še kdo reče

da so talepe stvari vedno samo

na vrhu

Razmišljanje ob dananšnjem dnevu...

No, v bistvu je to eden izmed redkih praznikov iz Amerike...
Ki pa ga mi (še) nismo določili za svojega

Materinski dan

Ko so takrat v spomin na umrle mame razdelili 500 belih nageljnov...

Nagelja danes res nisem dobila nobenega...

Moja mama pa je še tudi živa
No, kolikor se temu
kako živi
sploh lahko reče živeti življenje.

Ampak...
moje razmišljanje pa je bilo v spominjanju na najin odnos

ki ni bil nikoli kaj dosti podoben odnosu med mamo in hčerjo
saj se nekako nisva in nisva mogli ujeti.

verjetno pa je bil vzrok v tem
ker si je ona želela sina
potem pa je mene od osem mesecev pa do nekje osmega leta
pustila živeti pri stari mami.

In ja...
Leta nazaj sem ji to dejanje še očitala
saj sama kot mama niti v natežjih trenutkih nisem pomislila na to
da bi katerega od svojih fantov dala stran od sebe

Dandanes pa ugotavljam

da je prav s to odločitvijo

naredila največ in najboljše kar je lahko.

Saj sem tako lahko poleg starih staršev imela vse tisto

kar sem takrat potrebovala

in si tudi želela.

Pomagaj si sam...

In kot nekateri še radi rečejo
In Bog ti bo pomagal...

In, ker sem jaz itak Bogec v malem...
sem si res tudi kar sama spomagala...
in si polepšala ta deževno turoben dan.

Delati je pač tudi še kaj treba...

in le zakaj bi naj to ne potekalo v prijetnejšem vzdušju
kot ga narekuje današnje vreme

Hitro na...

copate dol
pa cingerle okrog bokov
in za miganje za likalno desko 
tudi res ni več nobenih ovir

Dolina pod Brlogo...

Ja, je res zanimivo to
da,
ko si vzameš čas za drugega
potem pa
sam doživiš nekaj lepega.

In danes je bil zame spet en tako lepo lep dan.

Za to pa se lahko zahvalim moji vodički

po tej zanimivi lokaciji
ki sem jo že tolikokrat opazovala
z avtoceste
ko smo se vozili mimo
v smeri proti Mariboru.

Ja, danes pa...
sem si to stvarco ogledala tudi od blizu

Ob iskanju kakšne slikce o tem kraju...
pa sem naletela tudi na tole:

http://www.pigac.si/2010/03/08/sentiljski-turizem-in-brloga/

Današnji dan...

Je tako kot današnje vreme...

prinesel

malo lepih stvari
in nekaj tudi takih
za katere bo komaj čas pokazal
kaj bo z njimi

Nepričakovano srečanje

in kratek pogovor

sta mi tudi razkrila

vzrok za stanje

Sobotni večerni koncert

pa je dnevu dal

tisti tako prelep zaključek

Una Stanić, violina

Ivan Ferčič, klavir

Poprvomajski spomini...

Kot je pri naju že v navadi...
sva se tudi letos odpravila na kraj
kjer so se nekoč
rojevali in zbirali spomini

In vreme je bilo prav poletno
ko sva tako lepo dopustniško 
nabirala kilometre po stari cesti
vse do kraja našega
pred nekaj leti "negastarbajterskega" življenja.

Kraja...
kjer je Šefica
začela spoznavati svojo novo dvonožno družino
kraja...
kjer se je tudi izpopolnjevala moja nemščina

In ja...
šli smo po poti tudi na mesto
kjer sva takrat s psičko uživali
ob pogledu na mesto pod nama

Tam na vrhu hriba pa...

Nič več tiste meni tako lepe vile
pod velikimi starimi drevesi
z vedno tako urejenim okoljem
pač pa
na njenem mestu nov blok
ves obdan z betonom
na travi pa robot kosilnica

Potem pa še sprehod skozi gozdiček
mimo prvega ribnička
v katerem se je šefica včasih tudi okopala
do naše Hundewiese (pasjega travnika)
kjer so se spletala prenekatera prijateljstva
tako med živalmi kot tudi ljudmi...
sedaj pa...
je tudi tam potrebno imeti pse na povodcu

Pa tudi blok je dobil
"zaščito" pred hrupom s ceste -
nov štirinadstropni blok pred njim
in tako je sedaj pogled iz stanovanja
postal dokaj "omejen"

ja, ja, tudi tam ni nič več tako kot je to nekoč bilo

Spomini na takrat
pa so tako postali še lepši...