sreda, 4. julij 2012

Za Ančiko...

Kdor ne raste, se zmanjša.
Meni se zdi nemogoče,
da bi se Ljubezen zadovoljila s tem,
venomer stopicati na enem mestu.
 Teresa von Avila
LILA!
Še na mnoga leta!









6 komentarjev:

  1. Če bi na svetu ne bi bilo rož potem bi svet bil bolj prazen, zato se mi zdi še kako prav, da na svetu prebivajo rože.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. O rožici, njen avtor je Danilo Gorinšek, priredil jo je Rado Simoniti, gre pa nekako takole:


      Na snežni gori pisana se roža žlahtna cvetala,
      prišel mlad vrtnar na goro, je videl rožo tam lepo.

      Na snežni gori pisana se roža žlahtna cvetala,
      prišel mlad vrtnar na goro, je videl rožo, d´jal tako:

      Oj, rožica, lepo cveteš, al´ komu tu dopasti češ?
      Sem fantje ne zahajajo, dekleta tod ne šetajo.

      Odtrgal bodem te iz zemlje, na grajski vrt presadim te,
      tam se gospoda zbirajo, na te naj se ozirajo.
      ;-)

      Izbriši
  2. OOO, tetka, kaj si mi dala! Najlepša hvala!

    Sama sem pa tako "delavna", da sem komaj zdajle uspela priti k tebi ... ob luninem siju! :-))

    LILA!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. kadarkoli prideš... sem te vesela!
      <3 in ;-9

      Izbriši
  3. Tetka - hvala! V naravi vse raste
    ali razpada. V ljubezni, ki je nadnaravna,
    je še huje. Eros -Thanatos. Hkrati.
    Umirati sebi kot luč, ki (drugim) sveti
    in jih greje, če je (ljubezen) prava.
    Že dolgo pokojni Marko Pavček je
    napisal pesem, katere naslov je
    tudi naslov edine njegove
    (meni znane) zbirke:
    Z vsako pesmijo me je manj

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ja, je v Življenju treba včasih tudi razpasti...
      da se potem lahko na novo spet vkup sestaviš
      zanimivo pa je glede tega avtorja...
      meni pa pesmi dostikrat dajo (še) več mene
      tako v veselju kot tudi žalosti
      lepo Te je videti tukaj

      Izbriši