nedelja, 27. april 2014

Če bi bila...

Mojstrica ubesedovanja...

Potem bi znala tudi sem prenesti
vse tiste zvoke iz narave
ki jih lahko poslušam
takoj ko utihnem.

Potem bi znala opisati
tudi vse tiste vonjave
ki me objemajo in obdajajo
ko se počasi sklonim k njihovemu viru.

In prav tako bi znala povedati
za vse občutke
ki me napolnjujejo v trenutkih
ko se  ustavim in umirim.
 Narava je edina knjiga,
ki na vseh listih 
nudi veliko vsebine
Goethe

14 komentarjev:

  1. Veš tetica, vsem ki znamo naravi prisluhniti, si že s tem zapisom podarila vse, kar želiš. Torej znaš.
    Hvala.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. prosim, prosim
      me pa veseli, če mi je uspelo vzpodbuditi smisel za vživetje v...
      ;-)
      Lp

      Izbriši
  2. krasen citat Goetheja in tvoj zapis!
    ko pa pogledam fotografijo, me pa zmoti zujanje komarjev :-)))))))))))))

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. nič panike... saj je zujanje samo njihova dodatna muzika v zborovanju vseh ostalih pevcev in žvižgačev...
      ostajajo pa nad vodo, saj je okrog mize polno citronskih pelargonij, pa še svečka bo na mizi, ki jih itak preganja
      ;-)

      Izbriši
  3. zdaj sem bolj pogledala fotografijo ... varni sva, prav imaš ... :-)))))))))))))))))

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. torej...
      klepetu ne more nič stati v napoto
      ;-)

      Izbriši
  4. Ljuba Malayka,
    marsikaj pozabim, te tvoje fotografije pa z eDija ne.
    Preden grem spet v kuhinjo, sem se še ustavila pri tebi.
    Kaj je moja narava, ker druge pač še ni.
    Dokler so tu še moji NAJbližnji ljudje.
    V stari hiši mojih staršev živi v gornjem nastropju moja 88 let stara teta. Ki goji zamere, desetletja dolge, najbolj do moje mame, moje tete svakinje. Moja, najina teta, Ki moje sestre videti ne more. In teta me kliče, da sem posrednica med njo, sestro mojega očeta in mojim skrb vzbujajočim pešajočim očetom. Teti sem rekla:
    "JAZ (poudarjeno!) NE gojim zamer in ne uporabljam, da nekoga videti ne morem. Se odvrnem in uporabljam:
    Pojdi se solit ali Idi k vragu! Jaz se ukvarjam s samo sabo!" Trenutno je spet tu moja sestra in imam "poldopust". Pogosto grem k mojima staršema tudi trikrat na dan. Čez dve ulici in 5 minut hoje.
    Ali grem edino v bližnje trgovine. In vidim:
    Ptičke, posebej kose, in takrat se vedno spomnim na Turduse, čeprav smo se ideološko razšli, ne pa osebnostno, vidim vrabčke, golobe, grlice, siničke...
    Vidim rožice, tudi v vrtovih. Sedaj se razcvetajo potonike, bom napisala fonetično Fingstrosen, ker sem pozabila, kako se napiše prav pravopisno. Vidim cvetoča drevesa.
    Se moram obvezno pozdraviti s štirimi psi na dvoriščih na kratki poti k mojima staršema. Se pogovarjam s psi.
    Če se ne pozdravimo, psi sami začnejo lajati.
    Ze zelo prijazno gledamo. Četudi sta dva psa velika, dva pa mala (ena mala je črna psička, ki je rekel njen gospodar).In mahajo z repom.
    Sicer se pa s tujimi psi bolje razumem kot z ljudmi.
    In glede politike se moja TaMlajša odločata sama,
    saj sta odrasla!
    In veš, da je moja mantra v komentarjih na eDiju in ljuba Marjana-Kloti tudi povzema:
    "Grem v svoje resnično življenje". Dah na tvoj breg, R.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. dobro si si to zapomnila...
      ja, je res bila kot naslovnica za tisti moj blog tam
      to s tvoji starši pa...
      kaj hočemo, saj se vsi staramo...
      eni so pač takšni, drugi pa drugačni
      še dobro, da pa mi za sebe ne vemo, kakšni bomo, ko bomo stari
      če nam bo sploh namenjeno starost dočakati
      sem pa vesela zate, da kljub vsem svojim težavam vidiš vse tisto lepo v Naravi
      živali pa tudi še kako pokažejo komu so naklonjene
      in to brez vsake hinavščine
      lep večerni pozdrav na tvojo stran
      p.s.
      pod našim oknom je pa spet vse na polno zaparkirano
      ;-)

      Izbriši
  5. OJla, Malayka, ko bomo mi stari, bomo tudi delovali iz podzavesti. Kar je zabetonirano. Ko se sedanjosti ne bomo več zavedali.
    Ja, seveda je bilo včeraj zaparkirano, če pa je bila tekma Maribor - Olimpija Ljubljana. Zmaga Maribora. Igra mačke z mišjo. "Ljubljančani niso pokazali popolnoma ničesar", mi je edino komentiral moj aktivni Navijač. "Ja, saj sem na pol spremljala po TV," sem odgovorila.
    Trenutno pa je moj Navijač in bodoči Trener na rokometni tekmi z VIP vstopnico.
    Samo do mene in zame je Sorgenkind, do drugih je popolnoma drugačen. In zelo je znan. Še zadnjič v Qlandii, ko me je peljal po veliki nakup, je kar tri pozdravil.
    Mene zelo muči moj razdraženi želodec, pa niti pojamrati ne smem. Enkrat bo že napočil čas, ko bom imela vsaj malo MMMIIIRRRUUU...
    Dih na tvoj breg, R.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. bo bo, renata...
      bo prišel tudi zate ta čas miru
      tvojega sorgenkinda pošlji malo na počitnice, pa bo kar hitro tu
      ;-)
      no, to, da je nekdo pa doma drugačen kot v javnosti...
      take igrice so pa tudi meni (bile) še kako poznane
      tako pri mojem bivšem možu, kot svojemu očetu in pri starejšemu sinu
      samo...
      jaz sem naredila potrebne reze in imam sedaj tozadevno svoj mir
      in zato tudi ne več tistih rednih migren
      en tak lep večerni pozdrav na tvojo stran

      Izbriši
  6. Ljubezen se naskrivaj rodi,
    da sploh ne ve zase.
    Od svetlih pogledov živi in tiho rase.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. in tako nekega dne samo spoznaš
      da ti brez Nje več živeti ni
      ;-)

      Izbriši
  7. Kdor ljubi, ni glasen,
    ampak je tih in nežen,
    da ga čuti le eno srce!

    OdgovoriIzbriši