Včerajšnjih 40 mučenikov in...

Sonca poln dan...
Pa še možev rojstni dan za povrhu.

In je že dan prej padla odločitev
da bova ta dan preživela na potepanju.


Aha...
pa še cilj potepanja sva si našla

Rečeno...storjeno.

Torej sva v Mariboru lepo v avto sedla
se odpeljala do Šentilja in preko nekoč meje
do "naše" bencinske črpalke (da je tudi avtek dobil nekaj za popiti)
in potem tak lepo nedeljsko dopustniško
dalje do utrdbe Riegersburg.

No, notranjosti žal nisva mogla videti,
saj je graščina do aprila še zaprta...
Bila pa je odprata cerkvica pod njo
in po najinem običaju
sva tudi tokrat v njej prižgala dve svečki.

Po kosilu nekje med potjo
/no, ta bograč sicer ni bil senca tistemu od Lipota iz Dobrovnika)
pa sva se popeljala do Radencev
in potem po avtocesti nazaj domov.

In...
če nama na tej poti

sreča ne bi bila mila kot nama je bila...

in bi bila samo kakšno sekundo hitreje na mestu kot sva bila
bi lahko v katerem od časopisov mogoče celo prebrali
kakšno novico o novi prometni nesreči v kateri je bil udeležen motorist
saj je dečko taaakooo sekal ovinek...
da je bil s celim zgornjim delom na naši strani ceste.

ampak...
kot sem že rekla:
Sreča je bila na naši strani
Krištof pa je tudi dobro opravil svojo vlogo

In tako se lahko na ta dan spominjava samo po lepem.