Ko se zaveš...

Da te nekdo ni vprašal niti za mnenje
kaj šele za tvoj nasvet
pač pa te je o neki svoji odločitvi samo informiral...

In se zaveš
da bi tvoja odločitev bila nasprotna njihovi...

Ti preostane samo še

čakanje na rezultate njihove odločitve.

Četrtkov pogled skozi okno...

Do tja kamor je segel pogled
pa mi je sivobela megla postavila pregrado...

In sem pogledala marelico pred hišo
ki je pravkar oživela
saj so vrabčki in siničke pa tudi lišček je bil med njimi
prišli na dopoldansko malico...

In mi je pogled ostal na notranji okenski polici
kjer se bela orhideja nevemnitivečkolikičže kaže v svoji lepoti
vitezova zvezda pa se tudi že pripravlja na cvetenje...

In sem spoznala...
Le čemu biti žalostna zaradi megle tam daleč
če je tukaj pred mano pa ja toliko lepega

Poslednji na-govor...

Ja, se je letošnje leto tudi tukaj začelo drugače kot običajno...
saj sem v tem kratkem času bila že na dveh pogrebih
za enega pa se nekaterim ni zdelo vredno me obvestiti
no, pa to je že druga zgodba.

Sem pa tak malo razmišljala o tem
kaj kdo o kom pove
da je tisto pa potem prebrano.

Na prvem slovesu
v manjšem kraju izven mesta
je bil ta govor spisan
kot da bi Njegovo Življenje bila pravljica.

No, saj vemo, da tudi pravljice
niso vedno samo nežne in lepe
vendar pa se kljub vsemu srečno končajo.

Pa ni bilo samo vsebinsko tisto meni lepo
pač pa tudi gospodov način in glas
kako je to bilo prebrano oz. včasih tudi povedano.

Ja, se je videlo
da so se s pokojnikom tudi osebno poznali.

No, tukaj v mestu
pa je bil ta govor precej drugačen.

Vseeno pa je bil občutno primernejši
kot pa je bil tisti takrat
ko je mašnik bral povedano
sam pa se je odločil
in dobra dejanja za katera je vedel
pa pripisal pokojniku
v bistvu pa jih je negoval in vzdrževal njegov sin.

No, je pa takrat moj mož rekel,
da njemu pa v primeru smrti ni potrebno plačevati nobenega mašnika
saj je svoj govor že imel možnost slišati.

Hja... šment

No, sem se jaz ob vsem tem pa vseeno zamislila...
saj...
če bi se slučajno zgodilo
da bi podatke o mojem življenju pa dajala moja starša
za katera pa sem itak celo življenje bila
nebodigatreba in ena sama pokora
ko bi se še volk zagiftal če bi me požrl...

za pokojne pa tudi pravijo
da o njih vse dobro...

Uf...
bi tista/tisti
ki bi moral to sestaviti
pa res znal imeti težke probleme.

Na pot spomina...

Vem, da ji je moralo biti včasih hudo in težko
saj sem jaz nasledila njeno pokojno hčer

Pa vendar sem vsa ta leta
od Nje sprejemala samo dobro
in vedno sproti mi je dala vedeti
kako me je mela rada

In na Štefanovo sva se videli zadnjič.

Ja, če bi to vedela...

Tako pa je sedaj ostala samo moja obljuba, da spet pridem...

In sem danes res tudi prišla...

samo kraj je bil tokrat drug kot običajno

V spoznavanju s šestico...

Ja, včeraj sem pa tudi jaz stopila v klub tistih taseksi ludekof
no, mislim tak statistično
saj počutje sploh ni identično tem nabranim letom

In kaj je lahko vzrok za ta(k) razkorak?


Vsekakor je za del tega "krivo" tudi vreme
saj je sonce ves čas najinega rajžanja
spet tako lepo osončevalo
in zato je bila tudi ta tura prav lepo lepa.

Mož mi je namreč izpolnil željo
in me popeljal na Ptujsko goro.

 In, ker sem tam bila prvič

in sem si tudi nekaj zaželela...

Potem pa naju je pot od tam vodila do Rogaške Slatine
in to preko hribčkov in skozi doline...
ko se je naenkrat pa pred nama pokazala ena prav lepa stavba

In tako sem prvič videla ta 

že toliko o njem slišanega

dvorec Strmol

No, moje povabilo na kosilo v grajsko restavracijo

je sicer ostalo samo še kot povabilo

saj je dvorec v tem zimskem času zaprt.

Ampak cesta pa naju je dalje vodila do

mojega rojstnega kraja

Tam pa sva se ustavila

se spet dobro nakosilila

in se potem sprehodila do cerkve Sv. križ

In ja, tudi v tej cerkvi 

sem po vseh letih

odkar sem bila v njej krščena 

tokrat bila pa prvič

Nato pa še dalje do hiše v kateri sem se rodila...

saj je tistega usodnega dne davnega leta Gospodovega

bil tukaj tak snežni vihar 

da rešilec ni mogel pripeljati iz malo bolj oddaljenega Celja.

Po tem pa je bila na vrsti še samo

pot domov

in še eno presenečenje...

s katerim mi je mož povedal 

da (kako?) sem (mu) draga

Petki v slovo...

Sva se z možem že pred časom dogovorila,
da bova tokrat namesto povabljanja na jedačo in pijačo
ta dva dneva raje "porabila" zase.

In tako sva se danes odločila
da dan preživima na potepanju

Pot naju je vodila najprej na ogled orhidej v Dobrovnik

no bolj ko te rožce pa je mene zanimalo
kako so kaj na novo porihtali njihov tropski pragozd

in...
več kot ena urca postopanja po njem in uživanja v njem
je minila kot da bi pihnil
mož pa tudi ni mogel
da me ne bi prepričal
da sem eno njihovo lepotičko pa vzela tudi s seboj domov

Nato pa sva se popeljala dalje na kosilo
do "najinega" gostišča Lipót v Dobrovniku
(saj je postanek tam pri njih postal že za časa z našo Šefico del tradicije)

na njihov nama obema taaakooo dober bograč

Ker pa sva se tak hudo in dosti in fejst in močno najedla
ker tudi njihova gibanica ni znala ne pristati na krožniku...
 
Pa je bil potem sprehod po gozdu ob Bukovniškem jezeru
pa tudi tista čisto taprava odločitev

In ves tisti mir tam
le ob petju ptic...
in ravno prav hladna voda iz zdravilnega Vidovega izvira...
je nama obema pomagal do lažjega gibanja
predvsem pa
da so se nama baterije napolnile spet do polnega.

Ja, ta dan bo meni res ostal v lepem spominu.

Dve petletki...

Skoraj ne morem verjeti, da...

sta ti dve petletki že za mano
saj je ta njun čas meni minil
recimo temu
tak za eno dobro petletko.

Pa vendar...

Če se tako "statistično" ozrem nazaj...

In "podoživim" kaj vse se je v tem času vsega dogodilo
in koliko vsega se je tudi spremenilo

predvsem pa...

kaj je nastalo ali pa ostalo (od) ljudi
ki so takrat
abrahamovali z menoj

Ja, ja,...
za nekatere res skoraj ne morem verjeti

kako so v tem času pokazali

svoj spremenjeni in 

s tem tudi pravi obraz

LOL2A princip...

Ko je tema Ljubezen obravnavana tako
da je le-ta "postala" ekonomska in fizikalna tema
in, ko je prikazano
kako/da je z njeno pomočjo vsak problem rešljiv

In Svet ni nepopoln in/ali kompliciran
Svet je popoln in dosti, dosti enostavnejši
kot smo si bilo kdaj zamišljali

In to ni nobena ezoterika, ne mistika
kot tudi ne kakšna nova religija:

to je Življenje!

LO - loslassen - pustiti, da se stvari odvijajo kot se (ne pa na silo, z glavo skozi zid ali za vsako ceno)

L2 - Liebe2- več ko v nekoga/nekaj vložiš Ljubezni, vedno se ti povrne na kvadrat (torej: 1 enoto, 2 enoti,...)

A - akcija/reakcija (ne si samo želeti, pa sanjati, pa upati... pač pa nekaj narediti)

Ti ga ne prisiljuješ, 

ga ne pretepaš, 

mu ne ukazuješ

saj veš, 

da je mehkoba močnejša od trdega

voda močnejša od skal, 

Ljubezen močnejša od nasilja

Herman Hesse, Siddhartha

V najlepšem delu današnjega dne...

Hja...
očitno je sporočilo Geodetske uprave o vpisu v Register nepremičnin za vse tiste, ki se premalo gibajo(gibamo)...
in posredno zaradi tega pa tudi plačilo davka iz naslova nepremičnin...
pa tudi pri mojem možu "sprožilo" to nepredvideno povabilo

namreč...

No, pa da grem za začetek malo v preteklost
kjer tudi leži vzrok za to dananšnje povabilo

Lani ali pa, da je to bilo morti celo že predlani(?), 
ko sem se še lahko sprehajala s Šefico po Kalvariji
sem namreč opazila, da se na Piramidi pa nekaj dogaja.

In sem potem zasledila tudi v medijih
da so se "spravili" odkopavati dele starega gradu,
ki je nekoč stal na tem hribčku.

In sem takrat pač možu rekla
da bi tudi jaz spet enkrat
ko bo vreme lepo
rada šla  tja gor.

In glej...

ta enkrat se je zgodil prav danes.

In tako sva se podala na ta hrib...

In to po tisti stari poti iz Ribniškega sela
koder so nekoč do gradu vozile tudi kočije

vmes pa mi je še razkazoval in razlagal
kje sta nekoč tudi bili postavljeni njegovi krmišči
ko je še kot član lovske družine
skrbel za fazane, pa zajčke in srne in srnjačke
v tem Purkvaldu.

Ker pa nama je vreme res bilo ves čas naklonjeno
saj je sonce prav prijetno sijalo in tudi grelo
je bil tudi pogled s Piramide prav čudovit.





In sva tako kar nekaj časa tam gori porabila
za "iskanje" nama poznanih hiš tam doli v mestu in tudi okolici.

In ja...

tako je bil tudi današnji dan 

en spet tak lepo lep dan

Silvestrovanja dan...

Ja, sem prejšnji prispevek res zapisala en dan prej 
saj sem za zadnji dan lanskega leta
imela v planu zapisati nekaj drugega.

In glej ga šmenta...

Tako kot se mi je to dogajalo skozi celo leto
mi je tudi včeraj nekdo ukradel par ur dneva

saj pravim, barabce pa takšne.

In tako je potem ostalo pri tem
da tukaj ni nastalo nič novega.

No, pa nič hudega
če je bilo za konec pa tukaj malo miru

saj je bilo zato pa zunaj pa toliko bolj živo

No vseeno pa nisem pozabila na...

in ji tudi tukaj pošiljam enga takega...