torek, 1. november 2011

V spominjanju...

Tudi na njega, ki je to zapisal...
Noč, ki ne pozna jutra,
ni tvoja poslednja noč.
Naselila se je z zvezdami posuta
v očeh tvojih dragih,
vseh, ki si jih ljubil nekoč
Tone Pavček

Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu...

4 komentarji:

  1. Lepi verzi ..

    In ta pesem spodaj je ena mojih najljubših ... od zdavnaj, iz srednješolskih let ...

    OdgovoriIzbriši
  2. ančika... je tudi meni lepa... pa še toliko resnice je v njej
    <3

    OdgovoriIzbriši
  3. In zdaj ima to pesem v celoti pri sebi ... Hvala ti, prelepa je - in tisto z nohti se še in še dotakne ... kolikokrat se ranimo, ker smo si blizu ...

    Objem <3

    OdgovoriIzbriši
  4. ja, ančika... saj prav zaradi te bližine smo potem marsikdaj pa še bolj ranljivi...
    pa čeprav je tista oseba ravno tako samo človek... ki se zna/sme motiti ali pa/in narediti kaj kar nam ni ravno po godu.
    samo... boli pa potem to res dosti bolj...
    <3

    OdgovoriIzbriši