ponedeljek, 24. februar 2014

Hitro, hitro...

Popoldan je bil tako lepo lep
da enostavno nisem mogla, da se ne bi spravila na sprehod.

In tako sem se odločila za turo po Kalvariji do Račjega dvora pa potem mimo Škofijske gimnazije po Vinarski spet lepo nazaj domov.

V normalnih časih za ta obhod porabim nekje dobre pol urce...
ker pa je bila Kalvarija hudo razmočena
stopnice na njo pa so itak bile spet Sovičeve kaskade...
je tisto iskanje vsaj malo bolj suhe možnosti prehoda
vzelo nekaj dodatnega časa.

No, da ta sprehod ni bil tak kot je to bilo običajno kako leto nazaj...
je pa že itak druga zgodba...

ampak...

glede na podaljšano potepanje sem pač potem morala malo bolj pohiteti
saj sva z možem imela namen iti še v trgovino.

In potem sem tak na hitrco samo še vzela listek z zapisanimi potrebami
se na novo preobula in letela za možem,
ki je v tem času pa že imel avto postavljen na cesto.

V vmesnem času pa sem še na brzake iz denarnice vzela osebno izkaznico in jo dala v levi žep jakne.

Ko pa sem se še tak zatazadnje prečekirala,
pa sem zagledala, da je jakna pa esrana
in, ker taka pa le ne morem iti v trgovino...
sem jo po hitrem postopku obesila na obešanik in nase potegnila eno drugo.

Pa sva prišla pred trgovino
in sem od zunaj v levem žepu začutila, da je v njem nekaj spravljeno
sem z roko segla v žep, jo potegnila ven in vidla trak za ušesa.

No, v trgovini sva vse dobro porihtala
se odpeljala dom kjer sem se slekla, iz levega žepa pa sem želela vzeti še osebno izkaznico.

In, glej ga zlomka...
izkaznice ni bilo notri...

Hitro spet v avto, pa do trgovine in pregledati, če mi ni ob jemanju traku iz žepa, pa slučajno padla na tla
pa tudi trgovko sem povprašala, če jo je mogoče že kdo našel in jo prinesel do njih.
Nič od tega...

In je tako na poti domov pa že bilo na vrsti razmišljanje kaj in kako nadaljevati naslednji dan.


Doma pa potem...

Na obešalniku zagledam tisto jakno, ki sem jo imela na sprehodu
in se spomnim...
pa sežem v levi žep in v njem začutim mojo osebno

Hja, kaj češ...
Leta so pač že tu...
pregovor
hiti počasi 
pa se je tudi spet izkazal za 
še kako koristnega

6 komentarjev:

  1. oho, veselo dobrodošla v moj svet!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ja hvala za dobrodošlico
      no, pa saj sem vedela, da si ti tudi taknavečnofinofajnfejstzalublena
      ;-))))))))))))))

      Izbriši
  2. Hihi tetica, sem nekaj podobnega ušpičila pred kakšnimi štirinajstimi dnevi s plačilno kartico. Ko sva z mačkotom po sprehod še "dotankala nafto", kar navsezadnje niti ni bilo nujno, ampak med potjo - pa kartica "ni prijela". Haha, so me kar za talko obdržali na bencinski črpalki, mačko pa domov po denar - ker prave kartice tako ne bi "prepoznal" - on plačuje namreč samo z gotovino, pa pika.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ja, ja, te kartice...
      je ribak v začetku tudi vedno prav pridno samo s kešem plačeval...
      no, zdaj pa že pridno kartico uporablja...
      samo...
      kak pogovor preveč pri blagajni...
      hja, potem pa je kartica papaadijo
      lp

      Izbriši