ponedeljek, 8. julij 2013

Ne pravijo zastonj...

Da,
predno lahko zbereš spomine, 
moraš nekaj doživeti.

In jaz sem sedaj na polno v zbiranju...

In to celo s takšno količinsko količino...
da me čas spet kar po desni prehiteva

9 komentarjev:

  1. Tetica, zelo resnična trditev, čas boš pa že ujela - ko bo čas.
    Lep pozdrav, M.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ja, upam...
      sicer pa...
      če me spet kaj ustavi, bo potem itak tudi čas postal malo bolj moj
      tudi tebi in tvojim en tak lep večerni pozdrav

      Izbriši
  2. Se pridružujem :)

    Lp, Lea

    OdgovoriIzbriši
  3. v zgornjem izreku mi spomini prej slišijo na izkušnje, ko se kar stresem, saj veš.
    bila bi riba in bi vse znova doživljala, čeprav brez spominov.
    spodnja slikica me pa spominja bolj na nabiralko iz časov votlinarjev, le da je potrebno imeti vrt, košaro in obilo veselja ob pridelku.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. nič tresti... samo iz njih najboljše vun vzet... ostalo pa na kompost
      ;-)
      no, glede ostati brez spomina pa...
      moji mami ni bilo ravno najbolje, ko je stare stvari na novo odkrivala...
      tak da
      spodnja slika pa je nabiralka iz tistih časov...
      in to vedno bolj postajam tudi sama

      Izbriši
  4. To vsekakor zelo drži. Človek mora nekaj v življenju doživeti, da lahko obuja spomine. Posebno na kako ljubljeno osebo s katero je preživel večji del dneva in življenja. Tudi tega se zelo radi spominjamo.
    Zelo radi pa imamo tudi svoj cvetlični in zelenjavni vrt. Na zelenjavnem vrtu lahko pridelamo veliko začimb, dišavnic ter zelenjave. Z rožami pa lahko okrasimo svojo hišo ter dvorišče. Poleti svoje dvorišče z rožami pofotografiramo, pozimi pa te fotografije z cvetočimi rožami gledamo in obujamo spomine.

    OdgovoriIzbriši