ponedeljek, 22. julij 2013

Čudno je toto Življenje...


Sem človek, ki je rad sredi nekega dogajanja...

In vsa leta mi je bila služba tudi družba
pa otroci in njihova družba
in vsakodnevno prevažanje sem in tja
pa vsa nepredvidena dogajanja
in potrebne inprovizacije
brez nekega utečenega plana
pač prosto po Prešernu
in adrenalinsko

Zadnje čase pa mi je vsakodnevna utečena dvojina že začela kazati svoje zobe...

In je naneslo, da sva bila z možem povabljena v eno družbo...

In ja...
priznam, da sem se tega druženja veselila.

Tam pa...

Sem lahko poslušala o vseh superiornostih nekaterih prisotnih
in njihovih otrok

In, ker sama pač nisem imela kaj superiornega povedati...

Hja... šment pa tak





15 komentarjev:

  1. ... si imela pa duhovne vaje v tišini ...? <3

    Meni se dogaja, da se mi zdi škoda govoriti kar tja v ene tri dni ... in v kakšni družbi kar molčim ...

    LILA <3

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. hm...hja veš...
      ko pa takšna hvalisanja niso ravno moja stvar
      sploh še, ko vem, da so vmes tudi kakšni neuspehi
      samo o tistem se pa v taki družbi res ne govori
      to se izve le okrog ovinkov
      LILA

      Izbriši
  2. Ja, Tetka in Ana, se kar strinjam z obema (ker se zavedam, da nise samo super, ampak čisto navaden človek).
    Lp, Lea

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ampak...
      se vseeno damo!
      in bom jaz pač zdaj na stara leta začela trenirat samohvalo
      ;-)
      lp tudi tebi

      Izbriši
    2. hahaha, dobra ideja :)
      morda poskusim še sama ;)
      zakaj bi se v nič dajali ;)

      Lp, Lea

      Izbriši
    3. e vidiš...
      pa to je to!
      sama sem to začela na polno prakticirat pri reševanju sudoka...
      in pod vsako rešeno stvarco zapišem:
      pri enostavnih - bravo jaz;
      pri tatežkih bravo, bravo jaz in
      pri "svinjsko" težkih: bravo, bravo, bravo jaz in tri klicaje zraven
      spodaj pa še smeškote
      ;-))))))))))))))))))))))))))))))))))))

      Izbriši
  3. Haha tetica, a pa verjameš, da nekaj podobnega te dni "počnem" tudi jaz?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. e vidiš, kloti...
      pa naj še kdo reče, da si nismo Štajerci in Gorenjci podobni
      ;-)

      Izbriši
  4. že vrsto let ne hodim na takšna druženja. npr. maturantska srečanja, ali srečanja osnovne šole, obletnice ... ko pričnejo iz denarnic vleči slike otrok, nečakov, zdaj bi celo vnukov ... NIKJER pa nobene slike žena ali možev, morda ljubimcev ... ah ja.
    na enem žuru je ena gospa okoli kazala celo sliko svojega psa in razlagala, kaj vse zna ...
    otroci so VSI superiorni. :-)))))
    le z njihovimi starši so težave.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. jaz pa sem dosedaj kar rada hodila v družbo...
      saj smo se marsikje znali nasmejati tudi čisto banalnim stvarem...
      no, nekateri starši pa... itak
      očitno pa sem tudi sama postala preveč kritična

      Izbriši
  5. Tako lepo mi je bilo prebrati tudi vse komentarje ...

    Morda pa le nisem samo tako zelo stara, ker mi je vse bolj škoda časa za "kr neki".
    Pa ne da bi bila ravno materialistka ... toda.

    Zdi se mi, da je v nas, po kožo, v srcu, kaj vem kje, toliko vsega, da je vredno govoriti samo to ...

    Dokler imamo še čas ... dokler smo še tu ...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. pa mislim, da to, da nekomu ni za "kr neki" le ni vezano toliko na starost kot na to kakšen si kot človek
      no, mogoče pa se tudi pri meni pozna to, da mi ni več samo za neko blebetanje in hihitanje...
      glih tolko da se pač menimo...
      po drugi strani pa spet ne za neko napihovanje
      pa kaj vem...
      očitno je luna bila malo čudna
      ;-)
      LILA

      Izbriši
  6. kak je vroče v totem Maribori. Gremo kam na morje.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ja, kaj pa na Otok
      ;-)
      sicer pa...
      pozdravljena na tem naslovu

      Izbriši