Sem človek, ki je rad sredi nekega dogajanja...
In vsa leta mi je bila služba tudi družba
pa otroci in njihova družba
in vsakodnevno prevažanje sem in tja
pa vsa nepredvidena dogajanja
in potrebne inprovizacije
brez nekega utečenega plana
pač prosto po Prešernu
in adrenalinsko
Zadnje čase pa mi je vsakodnevna utečena dvojina že začela kazati svoje zobe...
In je naneslo, da sva bila z možem povabljena v eno družbo...
In ja...
priznam, da sem se tega druženja veselila.
Tam pa...
Sem lahko poslušala o vseh superiornostih nekaterih prisotnih
in njihovih otrok
In, ker sama pač nisem imela kaj superiornega povedati...
Hja... šment pa tak