in zato napornemu gobarjenju...
ter vsem živalcam v njem
in zadovoljno zamrmra:
"No, končno je zmagal eden od naših!"
recite; katera goba je to, prosim?
Zajček je vprašal lisico:"Znaš judo?"
Lisica: "Ne."
Zajček: "Ali pa karate?"
Lisica: "Tudi ne."
Zajček je pokazal pesti in rekel:
"OK, potem pa sem z denarjem!"
uspešnost, ni kaj...
Zakaj miši nikoli ne pijejo žganja?
Ker jih je strah pred mačkom.
no, upam, da te ne boš več zasačil kerih tatov!
meni pucanje že pri uhah vun gleda
Draga, imaš luštne noge kot srnica.
Oh, dragi... a prav tako vitke?
Ne, tako kosmate.
a ni tota mušnica lepa?
Miha, star jager je opazil avto, ki je zavil med smreke
pritajil se je za grm in poslušal:
Oh, Jože, ne parkiraj avta tu!
Oh, Jože, ne parkiraj...
Oh, Jože, ne...
Oh, Jože...
Ooooh...
Jutri v nedeljo, 30.septembra 2012 bo nastopila gobova polna Luna in sicer zjutraj ob 4.19. Gobova polna Luna nastopi takrat, ko je prva jesenska polna Luna in to je enkrat v času od 22.septembra do 22.oktobra vsako leto. Do leta 2030 bo gobova polna Luna nastopila v teh dneh. Dne 30.9.2012, 19.10.2013, 8.10.2014, 28.9.2015, 16.10.2016, 5.10.2017, 25.9.2018, 13.10.2019, 1.10.2020, 20.10.2021, 9.10.2022, 29.9.2023, 17.10.2024, 7.10.2025, 26.9.2026, 15.10.2027, 3.10.2028, 22.10.2029 in 11.10.2030. Kot lahko vidimo bo najkasnejša gobova polna Luna nastopila dne 22.10.2029. Polna Luna, ki bo nastopila dne 22.9. 2029 ob 17.29 ne bo gobova bo zadnja 4.poletna polna Luna imenovana Poletna modra Luna oziroma v angleščini Summer blue moon. Nastopila pa bo ob 17.29. Začetek astronomske jeseni pa bo dne 22.9.2029 ob 18.38. Gobova polna Luna bo torej nastopila dne 22.10.2029 ob 10.28.
OdgovoriIzbrišiuf... to pa je kar cel spored nastopanja gobovih polnih lun...
Izbrišizanimivo, zanimivo...
Ime gobova polna Luna je zato takšno, ker v času prve jesenske polne Lune raste največ gob v celem letu. Ta pojav jaz opazujem že več let in res je temu tako. Včeraj, ko sem šel malo po gozdu sem videl koliko gob je sedaj v gozdu. V gozdu je sedaj veliko dežnikov, gobanov, kostanjevk, gorovega glivca, prašnic in ostalih gob. Zares dokazano Luna vpliva na rast gob. Ko Luna jemlje gor tudi gobe jemljejo gor in ko Luna jemlje dol tudi gobe jemljejo dol. Ravno ob polni Luni je največ gob in če je to še prva jesenska polna Luna je gob največ v celem letu. Je višek gobje sezone. In če je v zemlji še vlaga oziroma dežuje v času polne Lune je gob toliko več. Ko sem letos tam nekje 15.septembra v času mlaja šel v gozd sem našel samo en gorov glivec in nobenih drugih gob več pa čeprav sem hodil po gozdu več kot 2 uri. V času mlaja gobe ne rade rastejo in tem bližje smo polni Luni tem bolj gobe rastejo in tem bližje smo mlaju tem manj je v gozdu gob.
OdgovoriIzbrišija, ja, Luna ima res vpliv na te gobe...
Izbrišino, sicer pa se tudi pri rasti drugih rastlin še kako pozna njen vpliv
gre Luna gor - je za nadzemne
gre pa dol - pa za podzemne
no, sobotnosmehanje mi je pa zdaj prav pasalo.. za vse, ki greste v hosto.. nikar preveč.. nikar.
OdgovoriIzbrišinaj ti ta doza le čimdalje drži
Izbriši;-)
bo pa te dneve po šumah sigurno taka gužva...
Danes v nedeljo, 30.septembra 2012 na prvo jesensko polno Luno je torej gobova polna Luna, ko je višek sezone gob.
OdgovoriIzbrišiNapisal sem gorov glivec. Tukaj sem se zmotil pri pisanju na računalnik. Pravilno ime je borov glivec.
OdgovoriIzbrišisploh ni panike... poznavalci so itak vedeli o kateri gobi je govora...
Izbrišijaz pa... te niti poznam ne...
no, vsaj vem ne, da bi jo
;-)
Torej gobe rastejo najbolj v času od prvega do zadnjega krajca, toda še najbolj v času polne Lune.
OdgovoriIzbrišija, mi je to včeraj tudi bodoča soseda potrdila...
Izbrišisaj je povedala, da so drugi v tem tednu gobe iz bolta v polnih košarah vun vlekli... ona pa do včeraj ni našla nobene
včeraj pa - pet komada iznanada
če pa to ni torej dokaz več, da povedano res drži
;-)
Borov glivec je goba, ki raste vedno pol metra od bora. V času prve jesenske polne Lune je zelo pogosta. Treba je poiskati mesto v gozdu kjer rastejo bori. Goba je podobna neki okrogli tvorbi, cvetači, možganom toda še najbolj grivi. Ta goba je zelo primerna za kakšno gobovo juho ali gobov golaž. Skuhan narezan borov glivec v gobovem golažu je podoben skoraj govejim vampom in to ne samo po izgledu tudi po okusu. V teh dneh v času prve jesenske polne Lune res gobe rastejo kot nore vendar lahko imaš tudi pri tem smolo, če ti drugi prej poberejo vse te gobe. In tudi pri gobah velja rek, da kdor prej pride prej melje. In če ti drugi prej poberejo gobe potem imaš lahko občutek, da morda gobe sploh ne rastejo. Malo prej, ko sem bil v gozdu so sedaj tu pri meni tudi dežniki večinoma pobrani pa čeprav jih je v teh dneh zrastlo v tem hrastovškem gozdu na stotine. Ocvrti dežniki pa so seveda zelo dobri.
OdgovoriIzbrišiSparassis crispa je latinsko ime za borov glivec. Raste nikjer drugje kot pol metra od bora v drugi polovici poletja ter v prvi polovici jeseni. Jaz ga večkrat najdem saj v tem hrastovškem gozdu raste veliko borovih glivcev saj je veliko tukaj bora. Borov glivec se da težje umiti saj v tej tvorbi lahko najdemo prsti zemlje ali kakšne mravlje. Jaz ga narežem na kocke in spražim z jajci. Borov glivec je zelo dobra goba in ga v Slovenji redko kje pobirajo saj večina ljudi ga niti ne pozna oziroma ne vedo da je užiten. Jaz gobe seveda zelo dobro poznam saj imam doma gobovo knjigo in v tej knjigi je prispevek tudi o borovem glivcu. Več o borovem glivcu lahko najdeš seveda na internetu.
OdgovoriIzbrišiČesar pa še do sedaj še nismo zapisali je to, da se z gobami lahko tudi zastrupimo. Zelena mušnica je najbolj strupena slovenska goba. Samo, če pojemo četrt klobuk je zadosti za smrt. Torej samo ena zelena mušnica lahko povzroči smrt štirh ljudi. Osebno sem poznal človeka, ki je imel doma žago in je bil doma iz kraja Žitence v Jurovskem dolu in je pomotoma si nabral neke strupene gobe in je kasneje tudi zaradi tega umrl. Zeleni mušnici je zelo podobna užitna zelena golobica in nekateri neizkuženi gobarji zeleno golobico zamenjajo z zeleno mušnico in zastrupitev je tukaj. Tudi pri dežnikih moramo biti previdni. Majhni dežnički katerim se ne da premikati obročka na betu so seveda smrtno strupeni. Zato, ko pridemo do majhnega dežnika moramo obvezno poskušati, če se da na betu premikati obroč gor in dol. In če ne da potem je to smrtno strupeni dežniček. Torej sedaj na začetku jeseni moramo biti zelo previdni pri nabiranju gob.
OdgovoriIzbrišiGobarji seveda zelo dobro poznajo mesta kjer gobe rastejo. Iste vrste gob ponavadi rastejo vedno na istem mestu v naslednjih letih. Zato štatle kot jih tukaj gobarji imenujejo ne izdajo drugim ljudem. Ta beseda štatl seveda pomeni isto mesto kjer goba raste.
OdgovoriIzbrišiV Sloveniji gobe rastejo marsikje. Veliko ljudi gre gobe v poletnem in jesenskem času nabirati na Pohorje. Na Pohorju gobe zelo rade rastejo tudi poleti saj je tam nekoliko hladnejša klima ter je na Pohorju nekoliko hladnejše poletje kot v Mariboru in tam je tudi poleti veliko gob. Prevelika vročina v juliju in v avgustu gobam seveda škodi. Na Pohorju pa julij in avgust nista več tako vroča kot po nižinah. Na Pohorju raste res veliko gob in tudi tam imajo nabiralci gob svoje štatle.
OdgovoriIzbrišiTudi prave štorovke so gobe, ki so zelo dobre na mizi. Rastejo samo v jesenskem času praktično ob drugi jesenski polni Luni in ta je v času od 22.oktobra do 21.novemra vsako leto. Ponavadi pokukajo iz zemlje ob prvem krajcu in rastejo ponavadi vse do zadnjega krajca. Druga jesenska polna Luna bo letos 29.oktobra in v tem času bo pravih štorovk res veliko. Prave štorovke ne rade rastejo v gozdu, najraje rastejo kje na kmetijah na pašnikih ali sadovnjakih. Najraje rade rastejo prav pod slivami pod jablanami redkeje. Rastejo najraje pri slivah in to v velikih šopih. Tudi pri meni doma je teh pravih štorovk kar veliko in to v drugi polovici oktobra ali v prvi polovici novembra, rastejo pa kar zadaj za mojo hišo. Prave štorovke so zelo dobre za vlaganje v kis ali pa za gobovo juho ali gobov golaž. Pravim štorovkam so nekoliko podobne smrtno strupene kučmice in tudi tukaj moramo biti previdni. Kučmice imajo oranžen klobuk, prave štorovke pa imajo rjav popopran klobuk. Praktično prave štorovke niso zelo podobne kučmicam. Ostali dve vrsti štorovk kot sta mala in pomladanska štorovka sta zelo podobni kučmicam saj imata obe tudi oranžni klobuk kot smrtno strupene gobe. Tako moramo biti tudi pri nabiranju štorovk zelo previdni.
OdgovoriIzbrišidarko...
OdgovoriIzbrišiz zanimanjem sem prebrala vse kar si zapisal!
in se ti iskreno zahvaljujem, da si vedno vzameš toliko časa, da tako natančno podaš svoje znanje
Hvala!
in lp
Obstaja tudi koruzna goba, ki se imenuje koruzna snet in je tudi pogojno užitna. Ta koruzna goba raste na koruznem steblu najpogosteje ob storžih. V mesecu avgustu lahko ponekod na koruznih steblih ob storžih vidimo to koruzno snet. Pravila pri tej koruzni sneti so takšna. Če je v gobi trosni prah črn je goba užitna ker je še mlada. In če je v tej gobi trosni prah rjave barve je goba že stara in je ta goba že strupena in je ne smemo uporabljati v prehrani. V mesecu avgustu je še v glavnem mlada in užitna ter v septembru stara in strupena. Jaz sem si letos avgusta natrgal to mlado koruzno snet in si jo doma spražil z jajci. Ima okus po koruzi nekako vmesni okus med koruzo in gozdno gobo. Iz koruznih semen katera so seveda okužena z trosi te koruzne gobe v začetku avgusta ob storžih poženejo te gobe. Koruzna snet se je prvič pojavila v Evropi leta 1815 in sicer v Franciji, izvira pa seveda iz Severne Amerike. Iz Francije se je po letu 1815 začela širiti na vse strani po Evropi. V Sloveniji se je koruzna snet prvič pojavila šele po letu 1950. V Sloveniji uspeva več kot 1300 različnih vrst gob in od tega je 40 odstotkov užitnih gob, 10 odstotkov pogojno užitnih, 30 odstotkov neužitnih in to so gobe, ki so pretrde ali pregrenke vendar niso strupene, 10 odstotkov gob katerih užitnost je neznana in za te gobe se ne ve ali so užitne ali strupene, 8 odstotkov strupenih gob in 2 odstotka smrtno strupenih gob.
OdgovoriIzbrišiKo gremo v gozd po gobe je najbolje, da gremo v gozd z kakšno košaro. Nikoli ne gremo v gozd po gobe z kakšno papirnato in polivinilasto vrečko ker gobe morajo dihati in se pri tem še segrejejo in še s tem tudi užitne lahko postanejo škodljive. S seboj vedno vzamemo kakšen majhen nož a ga je najbolje imeti vedno v košari saj v primeru, da ko se nam spodrsne in pademo, da se z tem nožem še kje ne porežemo ali napičimo v trebuh. Najbolje pa je imeti zložljiv nož in ko hodimo je najbolje, da je nož vedno zložljiv. Jaz naprimer, ko najdem kakšno užitno gobo jo tik nad tlemi prerežem ter pustim micelj to je gobjo korenino v zemlji, da lahko požene nova goba. Pred tem, ko poberemo gobo goba trosi trose iz trosovnice. Košara pa je najbolj primerna tudi zaradi tega, saj ko gremo z gobami po gozdu iz teh gob letijo trosi in gobe se lahko zasejejo. Zato ravno te košare iz pintovca imajo med pintovim šibjem majhne luknje, da lahko gredo trosi skozi te luknje in gobe se s tem zasejejo. V gozdu namerno nikoli ne pohodimo ali pobrcamo niti strupenih gob saj so tudi strupene gobe v gozdu okras gozda. Torej v gozdu moramo tudi biti kulturni.
OdgovoriIzbrišiSedaj ob gobovi polni Luni je seveda tudi največ zastrupitev z gobami saj seveda gobova polna Luna sovpada z viškom sezone gob. Do sedaj so na ljubljanskem kliničnem centru že obravnavali 92 ljudi z zastrupitvami z gobami. Prejšnji teden samo 43. Sicer pa, če pride takoj po zaužitvi nekje 6 ur kasneje do zastrupitve dejansko še ne gre za hudo zastrupitev saj hitre zastrupitve niso tako hude. Pri kasnejših zastrupitvah 15 ur po zaužitvi recimo kot pri zeleni mušnici lahko računamo na zelo hudo zastrupitev. Hitra zastrupitev po zaužitvi ni zelo hudo kot pa kasnejša zastrupitev zna biti kar zelo huda. Sicer pa uživam še druge gobe. Črne trobente uspevajo samo v mesecu oktobru in kot kaže, da črne trobente uspevajo v vsakem drugem letu. Lani v letu 2011 jih ni bilo, leta 2010 jih je bilo dosti, leta 2009 jih tudi ni bilo, leta 2008 jih je tudi bilo dosti. Črnih trobent do sedaj še nisem zasledil v gozdu. V dežju je črna trobenta vsa črna po izgledu pa je nekoliko podobna lisičkam. Tukaj so še tudi majhne lukove sehlice, ki jih tudi nabiram ter imajo okus po česnu. Nabiram tudi bezgove uhljevke to so gobe, ki rastejo od pomladi do jeseni samo na trhlem bezgovem lesu. Te gobe so po obliki zelo podobne svinjskemu ušesu in tudi okus imajo po kuhanem svinjskemu ušesu. So rjave barve. Na Kitajskem in Japonskem so bezgove uhljevke zelo cenjene pripisujejo pa jim še celo zdravilne lastnosti. Tukaj pa je še travniški kukmak, ki raste v istem času kot štorovke in to je v času druge jesenske polne Lune. Travniški kukmak najraje uspeva na pašnikih kjer se pasejo krave in tudi na travnikih kjer so kmetje navozili dosti goveje gnojnice na te travnike. Če rastejo travniški kukmaki v bližini gozda moramo biti previdni. Travniškemu kukmaku je podobna bela mušnica, ki pa ima v dnišču belo ovojnico, ki jo travniški kukmak nima. V trgovini lahko kupimo šampinjone in to je gojitveni kukmak vso leto, ki je soroden travniškemu kukmaku. Najboljša temperatura za gojitev šampinjonov je 22 stopinj Celzija ter za uspešno rast gozdnih gob od 15 do 20 stopinj Celzija z primerno vlago v zemlji seveda. Tudi moj pokojni dedek iz Varde v Jurovskem dolu je bil strasten gobar in kot kaže sem jez to po njemu podedoval.
OdgovoriIzbrišiVsako leto ni enaka letina gob. Odvisno koliko padavin je v letu. Letos je gobja letina dosti boljša od lanske. Letos do avgusta je bilo kar precej sušno ter septembra je bilo kar dosti padavin tako, da je sedaj kar nekaj vlage v zemlji. Več kot je padavin bolj gobe rastejo ter manj kot je padavin manj gobe rastejo.
OdgovoriIzbrišiPo zakonu lahko iz gozda nesemo največ 2 kg gob. Gobarski in gozdarski inšpektorji so na delu. Denarno smo kaznovani, če naberemo več kot 2 kg gob in tudi, če gremo v gozd namesto z košaro z kakšno polivinilasto ali papirnato vrečko. Gobarski in gozdarski inšpektorji nosijo s seboj tudi tehtnico, da ti lahko stehtajo koliko gob imaš ob sebi. Kazni za prekoračitve so tudi do 480 evrov na osebo. Zakaj torej ne smemo nesti več kakor 2 kg gob. Preprosto povedano zato, da ne bi z prevelikim nabiranjem gob iztrebili gobe in prav je temu tako. Gobe so namreč okras gozda.
OdgovoriIzbrišiej...
OdgovoriIzbrišia si ti gobar ali pa kar gozdarski inšpektor...
;-)
Nisem gozdarski ali gobarski inšpektor sem le navadni gobar a le poznam te zakone. Kar se pa tiče gob sem sedaj kar dva dneva zaporedoma jedel kostanjevke.
OdgovoriIzbrišiV času polne Lune je res polno gob v gozdu tako užitnih kot strupenih. Tudi gobe imajo seme, ki se imenujejo trosi. Gobji trosi so veliki od 3 pa do 20 mikrometrov. Mikrometer je ena tisočinka od milimetra oziroma ena milijoninka od metra. Drugo ime za mikrometer je mikron. Trosi so tako majhni, da jih s prostim očesom sploh ne vidimo. Vidimo jih le, če jih damo pod mikroskop. Trosovnica je na spodnji strani klobuka od koder padajo trosi na tla. Malo kdo ve, da k rasti gob pripomore tudi veter saj te zelo lahke trose odnese na stotite metrov daleč. V tistih letih v katerih je dosti vetra je lahko tudi dosti gob saj je veter pridno raznašal te trose naokoli. Recimo v poletnem času, če je dosti vetra in ta veter raznese trose gob naokoli in če je v jeseni dosti padavin potem je lahko letina gob kar zelo obilna. Sedaj, ko Luna jemlje dol se že opazno vidi, da gobe že manj rastejo. In zagotovo je to kar zanesljiv dokaz kako vpliva Luna na gobe.
OdgovoriIzbrišiNekateri gobarji poznajo te tri reke, ki so povezani z gobami in Luno. Prvi rek je takšen. Če je polna Luna potem je tudi v gozdu polno gob. Drugi rek pa je tak. Če je polna Luna potem je tudi košara gob hitro polna. Tretji rek pa je tak. Ko gre Luna gor gredo tudi gobe gor in ko gre Luna dol gredo tudi gobe dol.
OdgovoriIzbrišiSezona gob ponavadi traja nekje od 21.septembra pa do 6.novembra vsako leto.
OdgovoriIzbrišiVLOŽENE ŠTOROVKE V KISU
OdgovoriIzbrišiRecept za vlaganje jesenskih štorovk v kisu je naslednji:
Vlagamo le mlade štorovke. Štorovke dobro očistimo, pod tekočo vodo na hitro operemo in jih poljubno narežemo. Manjše gobe lahko pustimo cele. Prekuhamo jih v precej slani vodi približno 5 minut. Nato vodo odlijemo, gobe splaknemo s hladno vodo in jih dobro odcedimo. Ko so hladne, jih naložimo v poljubno velike kozarce. najboljše je, da so kozarci tako veliki, da zadoščajo za enkratno uporabo (ko ga odpremo vsebino takoj pojemo in gob ne shranjujemo za večkrat). Zraven lahko dodamo tudi čebulo, najboljša je šalotka.
Kis pripravimo iz enega dela kisa do štririh delov vode (po okusu), torej razmerje med kisom in vodo naj bo 1 proti 4, dodamo nekaj zrn popra, lovorjeve liste in 3 do 5 žlic sladkorja. Z vrelo kisovo marinado zalijemo gobe in še vroče zapremo. Če kisu dodajamo tudi olje, moramo tako pripravljene gobe porabiti v zelo kratkem času, sicer se nam utegnejo pokvariti. Še vroče kozarce s štorovkami damo nekam na hladno, zavijemo jih v odejo in jih počasi ohlajamo vsaj 24 ur. Tako pripravljene gobe (brez olja) lahko počakajo nekaj mesecev ali celo nekaj let. Najbolje je, da jih shranjujemo oziroma skladiščimo v hladilniku ali v kleti oziroma v hladnem in temnem prostoru.
Pa dober tek!