petek, 18. januar 2013

Pasji sprehod...

Kot že kar nekaj let
sem se tudi danes na sprehod odpravila po "najini" turi...
In so me noge nesle po Kalvariji po lepo shojeni gazi
misli pa nazaj do tistega "usodnega" sprehoda izpred skoraj treh let.

In sem tako med prestavljanjem nog
premetavala tudi misli o vseh dogodkih, predvsem pa zgodbicah
ki so se dogodile v tem zadnjem času
in so (bile) vezane na tisti sprehod takrat.

No, pot nazaj grede po Kamniškem drevoredu
pa mi je pričarala simboliko:
na desni je skozi oblake pokukalo sonce
na levi pa je prav tisti trenutek začelo pri Barbari zvoniti.

In sem mi je kar sama po sebi izoblikovala želja:
naj vsem tistim, 
ki so na mestih kjer/od koder lahko drugim krojijo njihova Življenja 
s svojimi neresnicami, nepristranskostjo predvsem pa lažmi
tudi čimprej odzvoni. 

A je potem zvonjenje še v kamniški cerkvi pa lahko potrditev te moje želje.

13 komentarjev:

  1. takole se dogovoriva. če bo to držalo, se pričnem s psom sprehajati le še okoli zvonikov.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. OK
      bom sproti preverjala...
      in javim
      ;-)

      Izbriši
    2. Se vama pridružim :)
      s čivavo :)

      Lp, Lea

      Izbriši
    3. vesela vajine družbe...
      včasih nas je po Kalvariji hodilo skupaj v gruči po pet ali šest lastnikov z osmimi psmi
      pa smo se vsi dobro štekali
      lp nazaj v tvoj kraj

      Izbriši
  2. Prisrčen zapis! In Mahin komentar tudi! :-)

    Naš pes gre vsak dan na Žale (no, na pokopališče ne sme), zaenkrat ne kaže kakšnih posebnih nagnenj do zvonov in zvonenja.
    A ko smo ravno pri psih in cerkvi, bi rada pokazala tale link:
    http://www.pesmojprijatelj.si/zgodbe/clanek/ciccio-najbolj-zalosten-pes-na-svetu

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. res lepa zgodba...
      in dokaz več, da je pes res bolj zvest od človeka
      no, na pokopališče pa psi pri nas tudi ne bi smeli...
      samo...
      kot da tisti, kot so manjši od pol metra za nekatere pač niso psi
      in so tudi tam
      hja...
      LILA

      Izbriši
    2. Ja, tudi jaz berem zvestobo v očeh našemu Maksu. Je pa zanj toliko bolje, ker nas je veliko ... morda bi manj pogrešal, če bi koga ne bilo več. Čeprav ima rad nas vse, po moje vsakega od nas na svoj način.

      LILA <3

      Izbriši
  3. O, ja, se spominjam zgodbe. Ampak se je res zaključila zelo predvidljivo, kajne, vrana vrani pač ne izkljuje oči.
    Da bo odzvonilo, pa bolj in bolj nič ne verjamem.
    lp, Simona

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. hja, vidiš...
      jaz trapa pa verjela v poštenost organov... vsaj sodišča
      no, ampak jaz pa še vseeno upam, da se bo našla kakšna "palca"
      tudi tebi enga takega lepega štajerskega

      Izbriši
  4. Upanje obstaja, da se enkrat že uredi teko, kot je prav. Mene pa imajo radi psi in psičke iz bloka ali na cesti... Je rekla gospodarica male psičke Kaje iz 8. nadstropja: "Se vidi, da imate pse radi." Ko Kaja zalaja, še preden se zagledava... In z dvema velikima črnima psoma, eden je samec, druga je Ona, smo se tudi spoprijateljili.
    Mi zaradi odgovornosti nimamo psa. Ima pa eden mojih tretjega zlatega hrčka. Blazno ljubek je in živahen.
    Prvi je kmalu umrl, drugi je za hrčka doživel lepo starost...
    Z enim mojih pa se vidimo edino, ko odpotuje na dopust in hodim hranit njegovi ZLATI ribi.
    Tudi zelo lepo skrbi zanju, da njegove zlate ribe doživijo za ribe visoko starost...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. e vidiš... dokaz več, da si dober človek!
      ker živali to še kako čutijo
      no, mogoče pa bo kdaj kakšen kužek ali pa mucek kar sam našel pot do tebe...
      poznam kar nekaj takih primerov
      lep pozdrav na tvojo stran

      Izbriši
  5. Mi doma nimamo psa. Nazadnje smo ga imeli pred desetimi leti, ko nam je umrl. Imamo pa 9 let staro črno mačko, ki ji je ime Maca. Je hišna mačka in se rada zadržuje v hiši. Ima pa paradontalno bolezen to je seveda vnete dlesni. Zaradi tega jo moja sestra vsak mesec enkrat pelje v Maribor k veterinarju, da dobi injekcijo proti vnetju dlesni. Praktično pa to vnetje dlesni pri mačkah ni ozdravljivo in injekcija pomaga le mesec dni potem pa se vnetje dlesni zopet pojavi in takrat mora mačka zopet k veterinarju. Sestra je našo mačko Maco prav danes peljala k veterinarju po injekcijo.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ej, sem jaz tudi imela mačkona... mešanca med perzijsko mamo in navadnim mačkom... in je od vsakega pobral talepše
      pa je potem imel tamlajši sin deklico....
      in se potem z njim preselil k deklici in njenim staršem
      sem pa ravno zadnjič zvedela...
      da je mačkon umrl kakšne pol leta po tem, ko je umrla deklica... v starosti 16 let
      in to za isto diagnozo kot ona
      hja... to pa je navezanost živali na človeka

      Izbriši