sobota, 26. januar 2013

Der dumme Hans...

Ja, tako sem slišala govoriti mojo teto o svojem svaku...
Mislim, ženo od njegovega brata.

Ja, in ta tumasti Pepček, po naše povedano...
bi danes praznoval svoj... 
uhuhuti rojstni dan,
saj je na svet privekal leta 1897.

Pa sem spet tak malo po malo sestavljala spomine o njemu...
predvsem pa tiste,
ki so naju dva pa tako povezali.
In teh sploh ni tako malo.
Saj je v prvih mojih osmih letih on bil meni nadomestni oče

No, še bolj pa sem se "spravila" v analiziranje te tolikokrat slišane izjave...


In najboljši primer tega je bila njegova izjava,
da se skozi kamen da videti...

Me tri njegove tako pametne ženske pa - v smeh.

Ali pa,
da sploh ni tako pomembno koliko zaslužiš,
pač pa
da to kar delaš delaš z veseljem
Kaj šele kadar mu je kdo "sral po glavi"...
Ja, takrat pa je znal povedati
da je itak vsako slabo za nekaj dobro,
in, da mu bodo na pleši zato spet lahko lasje začeli poganjati

Razkuril pa se tudi ni zlepa...
saj je njegov moto bil vedno:
življenje je prekratko da bi se naj človek jezil

In tako sem zdaj leta po vsem tem prišla do zaključka...
da je bil lahko tumast res samo za tiste
ki marsikaj od tega kar je vedel On
sami pa o tem pojma nis(m)o imeli.



12 komentarjev:

  1. O tetica, kako lep zapis. Ja včasih so tumasti najbolj modri. Lep pozdrav, Marjana

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ja, kloti...
      in kolikokrat mi je bilo že žal...
      da ga nisem še več stvari spraševala, pa se z njim še več pogovarjala
      ampak...
      takrat je bilo kot je bilo...
      tudi tebi in tvojim lep pozdrav v lep večer

      Izbriši
  2. Kako lepo!
    Jaz sem zadnje čase v mislih precej pri svojih prednikih, tako me je prevzelo, da bom šla prav v njihove kraje ...
    Rojeni so bili v devetnajstem stoletju - kako se fino sliši. Pravi modreci so bili med tvojimi in mojimi.
    lp Simona

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. dobra ideja!
      sem pred kratkim namreč prebrala knjigo o iskanju svojih korenin...
      in je res dobro poznati zgodovino prednikov...
      po eni strani, da lažje razumeš sebe...
      po drugi strani pa (če je v njej bilo slučajno kaj negativnega-neuspehi, bolezen,...), da prekineš to "tradicijo"...
      in s tem ne obremenjuješ svojih potomcev
      lp

      Izbriši
  3. Tudi jaz se spominjam ljudi kateri so že umrli a jih še vedno imam v spominu.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. torej... še niso mrtvi...
      samo tukaj med nami jih več ni
      ker ne pravijo zastonj, da je človek mrtev takrat, ko je pozabljen

      Izbriši
  4. vesela sem, da se je takšen človek našel na tvoji poti v življenju.
    evo.
    le to lahko rečem.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. oooooo.......... že nazaj
      vesela tega
      vesela
      ja, z dobrimi ljudmi, ki so mi prišli na pot, pa sem imela kar dosti sreče
      oni meni manj dobri... pa so mi tudi bili učitelji

      Izbriši
  5. Moder mož ta tvoj nadomestni oče!

    papa - LILA

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. hja, zdaj jaz to tudi vem...
      takrat pa...
      sem pa prav vesela, ko mi kdo reče, da sem mu podobna
      pa saj veš...
      vnukinje in dedki znajo biti prglihi
      ;-)
      LILA

      Izbriši
    2. Vidiš, jaz pa nobenega dedka nisem poznala, oba sta umrla l. 1945. Tako da ne vem, komu bi bila zdaj podobna? ;-)

      LILA <3

      Izbriši
    3. no, jaz sem sicer poznala oba... samo tak kot je bil očetov oče, pa ne bi rada bila... pravo nasprotje temu maminemu očetu
      lp

      Izbriši