In spet ga gledam...
Niti več ne vem kolikič...
Vem pa samo to...
Da bom ob njem na koncu pa itak spet jokala.
Koliko žalosti in trpljenja nam bi bilo prihranjenega v naših življenjih...
Če bi se našle ženske, matere, ki se ne bi bale povedati svojega mnenja in tudi svoje resnice...
Pa četudi je to potrebno narediti celo enemu starejšemu in po položaju višjemu moškemu.
In, koliko gorja bi nam vsem bilo prihranjenega...
Če bi večina imela v sebi dobroto in veličino tega malega dečka.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Včene lepote so vedno lepe, kajne! In naj se nas dotikajo, globoko v srce.
OdgovoriIzbrišiJok gor ali dol ... :-)
Objem <3
oja, ančika... in meni so prav takšne, ki so postale tudi že tradicionalne, v tem ponorelem svetu še toliko vrednejše
OdgovoriIzbriši<3