torek, 20. december 2011

In kaj se je (spet) zgodilo...

Si je oseba prebrala napisano in si to po svoje raztolmačila...
Pa je po tem na podlagi tega mene polila z gnojnico...
In so drugi "opazovalci" stopili v "akcijo"...
In mene začeli prepričevati zakaj je ona to tako odreagirala kot pač je.

Med vsemi temi pa ni bilo niti enega...
Ki pa bi vsaj kakšno besedo namenil njej...
Da je s svojim početjem vsekala mimo...
Kaj šele...
Da bi ji svetoval, da se za to svoje početje pa celo opravičiti.


No, so pa meni dali vedeti...
Kako žal jim bo, ker me ne bo več v njihovi sredini...
Saj so se tako radi ustavljali tam na tistem mojem vrtičku.

Aha.


Pa le naj potem pa še kdo reče, da dogajanje na blogih ni identično tistemu v RL.


Ko nekdo iz bilo kakšnega razloga drugega ... prizadene, osramoti, poniža,...
Potem pa se pojavijo ljudje, ki pa poskušajo prizadetega/osramočenega/ponižanega prepričati...
Naj upošteva od onega drugega karakter, pa mentaliteto, pa okolje, pa počutje, pa nerazrešene travme iz mladosti, pa...

No, da si prizadeti/osramočeni/ponižani pa celo še dovoli...
Da da ljudstvu vedeti, da si tega pa ne dovoli...
Hja, to pa je že očitno preveč.


Saj potem za takšno svojo otroško reakcijo pa celo lahko izve(š)...
Da so za njo krivi hormoni, ki ne delajo več tako kot bi naj, pa da (mojemu) duhu tudi še sonca primanjkuje.


Ja, ja...
Si je samo dobro najti 
samo pravi vzrok in zaigrati na pravo struno...
In že lahko počneš kar želiš.

2 komentarja:

  1. Oj, tetka!

    Veš, jaz se nisem poglobila v vse tiste komentarje (redko se, če ni na mojem blogu, na svojem blogu se čutim odgovorno), nimam časa :-((( in zato nisem komentirala kaj več, kot sem.

    Žal mi je, da si čutila krivico.
    In žal mi je, da si spet šla ...

    Meni je lažje ostati v "rojstni" vasi, čeprav sem an vsake toliko polita z gnojnico.

    Objem <3

    OdgovoriIzbriši
  2. hja, ančika... no v tem je pač razlika med nama... tudi v tem...
    saj jaz sobivanje na blogih jemljem kot del druženja ne pa kot del neke moje obveze (tako kot je to bilo kdaj v službi).
    in zato mi res ni potrebno biti nikomur tarča za njegove izpade.
    no, reakcija ob vsem tem pa me je dokončno "odgnala".
    poleg tega pa sem tudi spoznala, kako res je tisto, ko pravijo...
    da kadar se odločiš da od kod greš... in se potem spet po/vrneš... da si prišel samo še po gnile tepke.
    bila to vse zame spet ena šola Življenja
    ;-)
    <3

    OdgovoriIzbriši