Ko je k naši hiši običajno prišel Božiček.
Kako mu je uspelo neopaženo priti v stanovanje v petem nadstropju...
Ko so okna zaradi mraza bila zaprta...
Pa še lestve ni bilo nikjer tako visoke, da bi lahko priplezal po njej...
Tega itak nikoli nisem mogla razumeti.
No, ko pa sem videla vsa darila, ki mi jih je vedno pustil...
Pa me takšna vprašanja niti zanimala niso več kaj dosti.
Kako pa bo letos z njim...
Močno upam in mu želim...
Da se mu zaradi tega nesrečnega slučaja pa le ni zgodilo kaj hudega.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Vidiš, tetka, jaz sem pa bila že veliko stara, ko sem prvič slišala zanj! Ni nemogoče, da sem bila celo že poročena, ko sem ga šele pošteno registrirala. In tako se mi nikoli ni bilo potrebno spraševati, kako pride božićek noter! ;-)
OdgovoriIzbrišipapa
hja, ančika... tudi ena izmed razlik med življenjem na vasi in v mestu... pa saj mogoče tudi zaradi tega jaz še vedno dajem prednost življenju stran od betona
OdgovoriIzbrišiz lp v sončen dan