Morje...

Moji spomini na morje so pa taaakooo različni...

Od tistega, da sem kot otrok bila tam običajno bolana, saj me je običajno "neslo" tisto, da se v času moje mladosti (tam v začetku šestdesetih) na obali ni smelo piti navadne vode kar ven iz pipe. In pri vsej vročini in žeji pa res ni bilo možnosti vedno čakati, da mi bo kdo pa dal za piti kaj dovoljenega. Če pa je itak bila navadna voda edina pijača moje mladosti.

Kot drugo so se vsako leto na morju pojavljali problemi družbe. Saj je kot edinka nisem imela kar tako v obliki brata ali pa sestre ob sebi. In tako je običajno preteklo kar precej dni preden sem jo našla, potem pa je itak že bilo konec dopusta.

No, prav posebno dopustovanje pa je bilo takrat, ko se je moja mama želela sončiti zgoraj brez... Hja, za to pa smo morali najprej pešačiti stran od ljudi, pa s seboj vlačit vso opremo z ležalniki in sončnikom vred, pa potem še najti prave skalo na katero se je vlegla kot martinček.. potem pa sem jaz bila za stražarja. V primeru, če je slučajno kdo prišel mimo, da se je lahko pravi čas spet oblekla. Foter pa je lepo kje stran od naju ležal v senci kakšnega borovca in v miru bral knjigo ali pa samo spal. Kopal se on itak ni kaj dosti. Če pa si je te že zmočil kopalke, potem pa se je potapljal in ga včasih tudi po več ur ni bilo iz vode. Jaz pa... Uh, kako sem tisto morje takrat v času pubertete iz vsega srca sovražila. 

No, potem pa so minevala leta in tudi odnos do morja se je spreminjal.

Vmes je bil tudi čas, ko smo bili na morju skupaj z otrokoma. In, ko se tako spomnim na naš prvi "samostojni" skupni dopust. Jaz kot frišno ločena z dvema malima frocoma... Okrog mene pa same srečne družine. Uf, je to bolelo. No, potem pa sem videla, kako je bilo to s tisto "srečno družino". Saj sem dopustovala v počitniškem domu od svoje firme. Istočasno pa vedela, kaj pa je dotični, ki je bil tukaj tako zvest mož ali pa žena, pa počel v vsakdanu. In sem potem ob tem pa bila zadovoljna, da pa sama nimam več ob sebi takšnega "primerka". Je pa res, da pa smo se pa tam imeli vedno fino fajn. Saj smo se z nekaterimi že itak poznali.

No, ko pa je prišlo ribakovo obdobje... Od takrat dalje pa ima zame dopust na morju nek čisto poseben pomen. Pa čeprav tudi tam kuham tako kot doma, pa tudi šefica mi je vedno pred ali pa za petami tako kot doma... pa vendar je biti na morju v tej družbi nekaj čisto drugega.

Saj je vsak dan dogodivščina zase... 

polna zanimivega in običajno tudi lepega...

vsekakor pa osvežujočega.