Me je našla spet ena knjiga...
In v njej je govora tudi o naikanu.
In kot eden izmed primerov je zapisano tudi tole o vrtičku...
Je avtor te knjige spomladi z zanimanjem gledal na ta svoj vrtiček.
In je bil še kako vesel, ko je na rožicah zagledal prvega kolibrija. In je ves navdušen opazoval njegov let, pa njegovo početje.
In je tudi ves navdušen opazoval še ostale "prebivalce" na svojem vrtičku.
Vse dokler ni s pogledom prišel do gredice...
Na kateri pa ni bilo nič.
Pa je vedel, da je tja tudi nekaj posadil.
In je začel s tuhtanjem, le kaj bi moglo biti, da tam ni še nič prišlo ven.
In je vedno znova in znova bil razočaran nad to eno gredico.
In je tako tudi pozabil na lepoto vseh ostalih gredic...
In tudi kolibrija ni več videl...
Pa tudi drugih ptic ni več slišal peti...
Kaj šele, da bi zaznal šelestenje vetra v listju...
Saj se je s pogledom in mislimi venomer ustavljal samo ob tej eni gredici.
In kolikokrat se nam to dogaja tudi v naših življenjih...
Ko svoj čas in svoje misli namenjamo samo tistemu...
česar vsega nimamo.
Kakšna lepa zgodba!
OdgovoriIzbrišiMeni se dogaja, da se ne spomnim, kaj naj bi zraslo, ali pa, ko raste, ne vem, ali je tisto, kar naj bi ali je kaj tretjega! :-)))))
A če nič ne zraste, najdem kakšno rastlinco, ki jo hitro ponesem tja in posadim. Potem pa včasih vidim, da tam nekaj vendar kali ...
Včasih smo neučakani ... preveč neučakani ...
Hvala za krasno zgodbo!
Knjiga je pa tako lepa, s tisto marjetico! :-)) <3
Tetka ♥
OdgovoriIzbrišiRes je, da postajamo iz leta v leto preveč črnogledi in res je tudi, da samo mi lahko obrnemo pogled na svet...se ustavimo in ga uživamo.
Danes sem doživela eno lepoto...tulipanovec bo cvetel...skakala od veselja in presenečenja :))) ..in po tej lepoti...sem opazila še tisoč drugih, drobcenih...
Včasih greš res mimo vsega lepega, brez da bi se ga zavedel. Škoda...pa tako paše skakanje :))
Rika
Oja, ančika... pa kako znamo biti - neučakani. Ni takoj takrat, ko si zamišljamo... in že je slabo.
OdgovoriIzbrišita knjiga pa... je res vredna tako branja kot tudi razmisleka po prebranem
<3
rika... to pa ti rada verjamem... ker, ko ti zacveti kaj tako eksotičnega...
OdgovoriIzbrišino, jaz sem prvič slišala za to drevo (predvidevam nmareč, da misliva na isto rastlino) - na gradu Grad na Goričkem. Potem pa sem videla tudi njegovo obdelavo v njihovi pivnici... pravljično.
;-) in <3
Tetica,
OdgovoriIzbrišitudi meni si dala s to zgodbo mislit ...
pogrešam pa tvoj zapis o morju
Lep večer in lahko noč
Kala
kala... vesela - obiska in razmisleka.
OdgovoriIzbrišiNo, o morju pa sem tudi nekaj naškrabala... samo malo bolj pozno.
;-)
lep večerni pozdrav in na uživanje
Oj tetica, fina zgodbica.
OdgovoriIzbrišiDaj ti meni povej, ali ti gladko bereš nemško? Opađžam, da kar precej nemških knjig bereš. Lep pozdrav, M.
Ja, kloti... sva se z ribakom kar pridno "vrgla" na nemško literaturo. Sva namreč našla možnost, da lahko za mali denar dobiva ogromno knjig.
OdgovoriIzbrišiIn, ker je tudi pošiljanje brezplačno...
In tako sem se tudi izpopolnila v nemščini, ki mi je prej bila samo "drugi" jezik... no, sem pa zaradi tega pa angleščino, ki pa je prej bila moj "taglavni" tuji jezik... pa zanemarila in je zato tudi ogromno pozabila. Šment pač.
;-)