Naj v Novem...

Čimbolj velja:

Live for the present,

dream of the future,

learn from the past.

Živi za sedanjost,

sanjaj o prihodnosti,

uči se iz preteklosti.

Kot tudi:

Da ne boste videli ali samo drevesa ali pa samo gozda...

Temveč...

Tako drevo kot tudi gozd.

Moji dragi Abrahamovki...

Mladost je čas 

da se modrosti naučimo

Starost je čas

da jo izvajamo.

Z dobrimi željami v novo leto...

Dobre vile so že na delu...
In se že močno trudijo izpolniti naše želje.

No, da pa teh le ne bi bilo preveč...
Pa ima zato vsak na razpolaga samo tri.

In, da potem ne bi bili slučajno razočarani...
Ker bi bile te izpolnjene drugače kot smo si mi to predstavljali...
Je vseeno dobro malo popaziti...
Kaj si sploh zaželimo.

Ker se je...

Božiček držal našega dogovora...
Nam letos zato ni nosil nobenih materialnih daril...

Pač pa samo dobre Želje.

Se je pa danes pri naši hiši oglasil Dedek Mraz...
Ki je zaradi pomanjkanja snega za svojega "špediterja" izbral pa kar dostavljalca paketov.

In je nama z možem današnji tak malo bolj pozni zajtrk...
Polepšal še paket dobrot z druge strani tote naše prelepe deželice.

In tako se bomo tega letošnjega Dedka Mraza radi spominjali še tudi v naslednjem letu.

 Naj pa Dedek Mraz in vsi ta dobri...

tudi na Vašo stran prenesejo 

dosti tako prijetnih presenečenj

predvsem pa...

obilno vsega dobrega in lepega.

Zato še enkrat: 

hvala Dedku Mrazu za to Njegovo presenečenje!

Božičkova darila...

Bil je tako kot vsako leto spet en Božič...

Pa vendar je bil tako drugačen od dosedanjih.

Jelka v dnevni sobi okrašena samo z zvezdicami kot snežinke iz slame in nekaj pozlačenimi storžeki...

Na koncih vej pa še svečke...

Ki so prižgane dajale svetlobe v zatemnjeno sobo...

Ugasnjene pa vonja vanjo.

Brez vseh tistih kičastih okraskov in lamet in električnih lučk na njej...

In brez vseh običajnih daril pod njo.

Je pa nama Božiček letos ob gledanju koncerta Andreja Rieuja...

Ob njihovih zvokih božičnih pesmi in glasbe...

Prinesel miru in veselega pričakovanja za naprej...

Predvsem pa zadovoljstva...

Saj nama je v tem letu uspelo rešiti marsikateri ne ravno lahek problem.

 

In še za popotnico...

"Vzemi, kar želiš", je rekel Bog.

"Vzemi in plačaj za to."

španski pregovor

Little lord Fauntleroy...

In spet ga gledam...
Niti več ne vem kolikič...
Vem pa samo to...
Da bom ob njem na koncu pa itak spet jokala.

Koliko žalosti in trpljenja nam bi bilo prihranjenega v naših življenjih...
Če bi se našle ženske, matere, ki se ne bi bale povedati svojega mnenja in tudi svoje resnice...
Pa četudi je to potrebno narediti celo enemu starejšemu in po položaju višjemu moškemu.

In, koliko gorja bi nam vsem bilo prihranjenega...
Če bi večina imela v sebi dobroto in veličino tega malega dečka.

Vsak naj svet s svojimi dejanji naredi vsaj malo boljši.

Smo v času...

Ko letošnje leto tako nezadržno hiti svojemu koncu naproti

In ko so nam dobre želje za prihajajoče leto že nekaj povsem vsakdanjega

Moje želje vam vsem za naslednje leto pa so...

Da preživite čimveč časa med ljudmi...

ki vam bodo vse dobro in lepo želeli tudi še celo naslednje leto

Da preživite čimveč časa med takšnimi...

kjer boste lahko vedno odkrito povedali svoje mnenje, želje in tudi strahove

Da vam bodo pripravljeni pomagati tudi...

kadar jih predtem za to ne boste potrebovali prositi

Predvsem pa čimveč med tistimi...
ki jih imate radi in jim lahko zaupate, saj veste, da vas imajo tudi oni radi.

Ljubezni, sreče, veselja, zdravja, uspehov, 

predvsem pa zadovoljstva

Dan pred večerom...

Ko je k naši hiši običajno prišel Božiček.

Kako mu je uspelo neopaženo priti v stanovanje v petem nadstropju...
Ko so okna zaradi mraza bila zaprta...
Pa še lestve ni bilo nikjer tako visoke, da bi lahko priplezal po njej...
Tega itak nikoli nisem mogla razumeti.

No, ko pa sem videla vsa darila, ki mi jih je vedno pustil...
Pa me takšna vprašanja niti zanimala niso več kaj dosti.

Kako pa bo letos z njim...
Močno upam in mu želim...
Da se mu zaradi tega nesrečnega slučaja pa le ni zgodilo kaj hudega.

Marjani za njen praznik...

Sem pustila, da se je praznik usedel...

In se samo postavila na rep vrste vseh tistih...

Ki so ji zanj želeli vse najbolje in najlepše.

In, ker je R. Waldo Emerson nekoč nekje dejal:

Ceniti lepoto,

v drugih najti najboljše,

zapustiti svet za trohico boljši -

z zdravim otrokom,

obdelano zaplato vrta

ali z odpravljeno družbeno krivico.

Vedeti,

da je bilo vsaj enemu bitju na svetu lažje zato,

ker si ti živel,

to pomeni uspeti.

Te jaz pa takšna kot pač sem...

Samo prosim...

Čuvaj sebe!

Tista tetka...

Pa je znala dostikrat speči prav takšno torto kot je to bilo meni povšeči.

In še tako hitro sem jo lahko dobila...

Saj je prej stanovala v naši e-vasi.

No, pa se je potem zaradi neke bezvezne bedarije pa nekaj pojezila...

Pa je zavihala nos in odpeketala.

Ja, zdaj pa nimam več njenih tort.

Samo tu in tam še kak spomin na njih.

Aja, da bi si šla pa sama po njih k njej na njen novi naslov...

Ne, ne...

To pa je že preveč dela zame.

Sem pa potem vseeno raje brez njih...
Ker...
Taaak hudo dobre pa le spet niso bile...
Da bi se mi zaradi njih in nje pa splačalo hoditi tja.

Na današnji dan...

Po terminu je bil pričakovan za Božič.
Zdravnik pa je naredil tako, da sva za ta praznik pa že lahko bila doma.

In letos...

Mineva točno 30 let od tistega dne...

Ko sem Te prvič videla in lahko stisnila na svoja prsa.

Tudi tukaj pa Ti želim samo tega...

Da Te na poti Življenja naj vedno spremljata 
Ljubezen in Sreča.

In kaj se je (spet) zgodilo...

Si je oseba prebrala napisano in si to po svoje raztolmačila...
Pa je po tem na podlagi tega mene polila z gnojnico...
In so drugi "opazovalci" stopili v "akcijo"...
In mene začeli prepričevati zakaj je ona to tako odreagirala kot pač je.

Med vsemi temi pa ni bilo niti enega...
Ki pa bi vsaj kakšno besedo namenil njej...
Da je s svojim početjem vsekala mimo...
Kaj šele...
Da bi ji svetoval, da se za to svoje početje pa celo opravičiti.


No, so pa meni dali vedeti...
Kako žal jim bo, ker me ne bo več v njihovi sredini...
Saj so se tako radi ustavljali tam na tistem mojem vrtičku.

Aha.


Pa le naj potem pa še kdo reče, da dogajanje na blogih ni identično tistemu v RL.


Ko nekdo iz bilo kakšnega razloga drugega ... prizadene, osramoti, poniža,...
Potem pa se pojavijo ljudje, ki pa poskušajo prizadetega/osramočenega/ponižanega prepričati...
Naj upošteva od onega drugega karakter, pa mentaliteto, pa okolje, pa počutje, pa nerazrešene travme iz mladosti, pa...

No, da si prizadeti/osramočeni/ponižani pa celo še dovoli...
Da da ljudstvu vedeti, da si tega pa ne dovoli...
Hja, to pa je že očitno preveč.


Saj potem za takšno svojo otroško reakcijo pa celo lahko izve(š)...
Da so za njo krivi hormoni, ki ne delajo več tako kot bi naj, pa da (mojemu) duhu tudi še sonca primanjkuje.


Ja, ja...

Si je samo dobro najti 

samo pravi vzrok in zaigrati na pravo struno...

In že lahko počneš kar želiš.

Moja slika...

No res nisem tako cvetoča...

sem  pa pikasta.

Zatorej...
Dotikanje in prijemanje na lastno odgovornost.

Pasji sprehod...

Novozapadli sneg

sprehajanje po zimskih njivah

radost in veselje

popoldanski sprehod

srečevanje z drugimi psmi

pasje druženje

popoldansko pasje druženje

lepo število prehojenih korakov

pljuča napolnjena s svežim zrakom

Dogodek in na njega reakcija...

Ni vedno dogodek sam po sebi tako razdiralen...

Kot pa je lahko potem pa reakcija na njega.

Sploh še...

Kadar se ljudje postavijo v bran tistega....

Ki si je povedano najprej razložil po svoje...

Pa čeprav je bilo to svetlobna leta stran od dejanskega.

In je govorca polil z gnojnico.

Potem pa...
Nazadnje za polivalca pa še najdejo 1000 in eno olajšavo.

Ta politi pa...

Ko prihajajo prazniki...

In je že tudi sneg vsaj tak za vzorec pobelil naše hribe

dnevi pa so še vedno krajši in krajši

veter pa zavija okrog vogalov

ja...

prav takrat pa prihaja pravi čas

da si skuhamo dobrega čaja

in se stisnemo k dragi osebi

Ko pa so taaak luškani...

In, ker so sedaj pred vrati prazniki...

A je lahko katero darilo še sploh boljše od teh cukrčkov...

Pa še samo kakšno rdečo kapico na glavo in zlati trakec okrog vratu

in darilo za pod smreko je nared.

Ko greš v svet...

In s svojim pogledom na njega

in svojim razmišljanjem in mnenjem

naletiš na neodobravanje, nerazumevanje ali pa celo

na preobračanje povedanega...

Potem šele spoznaš

koliko pa je res vreden tvoj domači vrtiček

brez vseh tistih opazovalcev in ocenjevalcev kaj šele spreobrnjevalcev

Pod cesto in pod hribom...

Skrito očem opazovalca in občudovalca

Saj tam spodaj ni lepo oblikovanih linij pušpana

kot tudi ni najžlahtnejših vrtnic

pa tudi smreke niso ponosno srebrnih iglic

Tam spodaj 

so posajena drevesa, grmički in rožice

ki ne spadajo med izbrance

ki se kitijo in lepotičijo nad cesto.

Saj je tam spodaj prostor

namenjen njim ki so bile že odpisane

In je tam spodaj tudi moj prostor

V vsaki sekundi...

se začenja naše novo življenje.

Radostno mu pojdimo naproti...

Naprej moramo,

če hočemo ali ne...

in bolje bomo hodili,

če bomo gledali naprej,

kakor če se bomo nenehno ozirali nazaj.

Jerome K. Jerome

jutro v sončen dan

Predbožični čas...

Ko okrasne lučke že razsvetljujejo noči

in podarjajo čar pravljice

ko ljudje hitijo po trgovinah

da nabavijo darila

ko vedno bolj zmanjkuje

denarja in časa.

Nekoč je bila...

Ja, nekoč davno nazaj

ko je še bila mladenka

je bila ponos in veselje lastnika

leta pa so potem naredila svoje

 

In sedaj tako sama in osamljena 

propada in čaka 

mogoče pa pride še kdaj dan

ko jo vidijo ljudje

ki bi ji bili pripravljeni vrniti smisel

Prečudovito sončen decembrski dan...

Motorne žage dečkov pa že celo dopoldan pridno ropotajo

Nekajletni nasad različnih vrst jabolk pa pada in pada

Namesto njega pa bo na tem mestu

No, oni že vedo kaj

Spomladi pa...

Ne bo nič več lepega pogleda skozi okno

Na prelepo cvetočo belo preprogo iz cvetličnih cvetov.

Vedeti ne vedeti...

Le kam vejico postaviti...

Saj nekoč veljalo je

več ko znaš več veljaš

dandanes pa...

Sveti Miklavž...

leta mojega otroštva

suhe slive, oranže, arašidi, rožiči,

lepi spomini

Dan po...

So nam eni izvolili...

Mi pa se moramo strinjati...

Življenje pa gre dalje.

Volilna nedelja...

Lepa sončna decembrska nedelja

Ki že kar sama po sebi kliče

Da se djaš v mašni gvant

in se odpraviš na sprehod.

In danes na sam dan volitev

A bi res naj še veljal volilni molk...

Kaj ne bi bilo vseeno bolje

da bi se za njega raje odločili takrat

ko nas bodo na novo vodili v nove vode

Pa da se odpovejo vsemu leporečenju in obljubam

in za nas nekaj dobrega raje naredijo.

Lei za v lep večer...

Ko se zlatorumene barve jeseni

nežno ovite v dnevno meglo

poslovijo iz današnjega dne

In se večer nameni nas obiskati

da potem noč lahko prinese

sladkih sanj

Kam vodi cesta tvojih sanj

izveš,

če/kadar/ko ji slediš

Lepo mi je...
Ko vidim te sledi tvojih obiskov...
Hvala za njih!

Za lep zaključek dneva...

Harmonija je jesti in počivati, spati in bedeti;

ravnotežje v vsem kar počneš.

To je pot do miru

Bhavagad Gita

Šimi...šimi...

Ko me glasba prestavi v drugi svet

in prebudi žensko v meni

takrat postanem 

kot princeska iz 1000 in ene noči.

 Zapore padejo in

uživanje v gibanju privre na plan

Imeti sebe rad...

Sebičen človek ni srečen

zato ni zadovoljen s seboj;

ni sebi prijatelj

ne dela sebi dobro

zato nima sebe rad.

Imeti sebe rad pomeni

biti sebi prijatelj

želeti si dobro

živeti v miru s seboj.

Da bi sebe lahko imeli radi

je treba imeti zaupanje vase

ceniti sebe.

Okvirji....okvirji

Je dobro imeti okvir

da je vsebina lepše zaključena

Je dobro imeti okvir...

da je slika še lepša

Je res dobro imeti svoj okvir

da bolje veš do kod je tvoj prostor

Hja... samo...

Kdo sploh pa je tisti

ki sme določati njihovo velikost in obliko...

še bolj pa vsebino znotraj njih.

In komu ne/kdo sploh sme vse to določati

Hapči in kikihec...

Ko pride jesen

in  z njo tudi hlad in megla

pride z njo običajno še prehlad.

Je potem nos naenkrat poln

pa očke začnejo točit

glava pa postane kot počen pisker.

Pa vendar...

kakšna sreča, da to običajno traja samo en teden...

in ne kar celih sedem dni.

Rada imam hladne dni...

Ko se tako skrijem...

v kapo do oči

in šal čez nos

pa v tople rokavice

in še bolj tople nogavice...

Pa potem na sprehodu hitim

da me ja ne zazebe.