Knjigo,
ki govori o druženju belke z Aboridžini
njeno spoznavanje in učenje
kako preživeti v divjini Avstralije.
Pisateljica je namreč kar sedem mesecev
preživela med za nas civilizirance
tako neciviliziranimi ljudmi...
Rodimo se praznih rok
in umremo praznih rok.
Bila sem priča polnosti življenja -
praznih rok.
Marlo Morgan
U tetica, hvala, si me spomnila na odlično knjigo - ki sem jo prebrala že pred mnogimi leti. Jo bom v najkrajšem času po tvoji zaslugi še enkrat.
OdgovoriIzbrišivesela, da sem te spomnila
Izbrišiin, ker zadnje čase tudi jaz pridno segam po arhivih...
je možno, da bo še kdaj kaj na svitlo prinešenega
;-)
Avstralija je zelo zanimiv kontinent, pa tudi zelo nevaren. Nevarni so zlasti strupene kače, ki prežijo na vsakem koraku, pa tudi strupeni pajki ki te lahko tudi pičijo. V Queenslandu živi tudi noju podoben ptič kazuar, kateri zna biti človeku kar precej nevaren. Če te napade, ti lahko s svojimi ostrimi kremplji na nogah strga celo meso iz človeka. Naprimer emu kateri tudi živi bolj v južnem delu Avstralije in je tudi precej podoben noju pa človeka nikoli ne napade.
OdgovoriIzbrišiPa tudi kljunaš oziroma pletipus kot mu pravijo v Avstraliji zna biti človeku nevaren. Gre za zelo čudno žival, ki je precej podobna vidri ali bobru vendar ima namesto zob kljun kot kakšna raca. V krempljih ima nek strup in če te s temi kremplji poškramplje potem lahko dobiš kar močno zastrupitev.
Simbol Avstralije pa so še najbolj kenguruji in koale. Za kenguruji sem leta 2006, ko sem bil v Avstraliji celo tekal, koale pa nisem videl niti ene. Živijo čisto na jugu Avstralije kjer je bolj hladnejša zima saj imajo koale rajši bolj hladnejšo podnebje. Živijo pa le tam kjer raste evkaliptus, saj brez evkaliptusovega listja sploh ne preživi.
Recimo na otoku Tasmanija sploh ni bilo nikoli koal. Po letu 1900 pa jih človek na Tasmaniji celo naselil, do danes pa so se koale na Tasmanije zelo razmnožile in so tam postale celo invazivna vrsta. Na Tasmaniji je seveda koala tujerodna vrsta, medtem ko je kenguru tam še avtohtona vrsta.
Glavno drevo Avstralije je evkaliptus katerih listi imajo zelo močan vonj po mentolu. Praktično evkaliptusovi listi vsebujejo mentol. Iz evkaliptusovih listov izdelujejo celo zobne paste.
Evkaliptus so zanesli tudi v Evropo. Danes ga imaš naprimer v Španiji in na Portugalskem ogromno tako bi lahko koale naselili tudi v Španiji in na Portugalskem kjer bi morda postale celo tujerodna invazivna vrsta.
Skoraj vse vrste evkaliptusa pri nas ne bi preživele zime saj je evkaliptus zimzeleno drevo in je bolj občutljiv na zimske temperature kot je naprimer figa.
Toda obstaja samo ena vrsta evkaliptusa katera bi pri nas prenesla tudi najbolj mrzle zime. Ta evkalitus pa je snežni evkaliptus oziroma Snow gum in raste na najvišji avstralski gori Mount Kosciosko (2228 m) in je navajen na hladnejšo podnebje. Pozimi prenese do -25 stopinj Celzija in to je edina vrsta evkaliptusa katera ne bi zmrznila pri nas niti v najhladnejši zimi. Potrebno je samo, da gremo na to najvišjo avstralsko goro ter si naberemo seme od tega evkaliptusa ter si ga doma posadimo v kakšno korito in ko je evkaliptus nekoliko večji ga posadimo zunaj na prostem in nam ta evkaliptus pozimi ne pomrznil.
V srediču Avstralije je tudi rdeča skala oziroma Ayers rock oziroma Uluru kakor mu pravijo Aboridžini.
Med Aboridžini prevladuje ustno izročilo, da so oni celo na lastne oči videli, da je ta krvavo rdeč asteroid priletel iz vesolja na zemljo v Avstraliji. Dve tretjini tega asteroida je v zemlji in ena tretja je nad zemljo. Ta asteroid Uluru je priletel iz vesolja pred približno 40 tisoč leti.
Avstralija ima tudi 3 časovne pasove in sicer zahodnoavstralski čas UTC+8h kateri je vezan na vzhodni 120. poldnevnik, potem srednjeavstralski čas UTC+9h kateri je vezan na vzhodni 135. poldnevnik in vzhodnoavstralski čas UTC+10h kateri je vezan na vzhodni 150. poldnevnik. V Perthu kaže ura vedno dve uri manj kakor v Sydneyu.
Obstaja še ena zelo resnična zanimivost v povezavi z Avstralijo. Pred leti se je v Avstralijo odpravil zelo bogat Nemec kateri je imel doma v Nemčiji ogromno zlata. Šel je z terenskim avtom v vročo puščavo, toda naredil je veliko napako, s seboj ni imel čisto nič vode.
Čez nekaj dni so ga našli mrtvega v tej vroči avstralski puščavi. Zraven pa je imel večji kos lepenke.
Na tej lepenki pa je pisalo takole:
Za liter vode bi dal vse svoje zlato.
hvala za te zanimivosti
Izbrišievkaliptus pa tudi sama uporabljam - kot kopel kadar se me loteva kak prehlad
saj mi vonj prav lepo odpre nos
;-)
Didžeridu je glasbilo avstralskih Aboridžinov. Ne vem točno iz katere vrste lesa je to glasbilo narejeno, vendar zagotovo ni iz bambusa. Po mojem je narejeno iz preperelega votlega evkaliptusa.
OdgovoriIzbrišiV Avstraliji bambus raste samo na skrajnem severovzhodnem delu Avstralije torej le na polotoku York. Dalje bolj na jugu Avstralije ni bambusa je le evkaliptus zato pa ta didžeridu nikakor ni iz bambusa temveč zelo verjetno iz preperelega votlega evkaliptusa.
Ko sem bil leta 2006 v Avstraliji sem videl kar nekaj teh Aboridžinov prav v živo.
V Avstraliji živi zelo pisana vrsta ptic. Meni je bilo zelo zanimivo petje avstralskih srak. V Avstraliji jim pravijo Australian magpie oziroma to so avstralske srake, katere so zelo podobne evropskim. Evropske so povsem črne, avstralske pa imajo nekakšne bele lise med črnim perjem. Avstralske srake sem tudi v živo videl, ko sem bil v Avstraliji.
Poslušanje avstralskih srak se je meni zdelo prav božansko, bolj božanskega zvoka od kake živali še nisem slišal. Avstralske srake se povsem drugače derejo oziroma oglašajo od evropskih.
Potem imaš v avstraliji še pisano paleto papig oziroma papagajev od rumenih, zelenih do rdečih.
Potem so še ti veliki papagaji, ki se jim reče kakaduji in kakaduji znajo še celo govoriti. Kakaduji imajo na glavi perje katero me je še najbolj spominjalo na liste od repe.
Včeraj, ko sem omenil še kljunaša in mu avstralci pravijo platipus, sem se pri tem imenu malce zmotil. Ni pletipus kot sem včeraj napačno napisal temveč platipus. Platipus se seveda v angleščini imenuje ta žival kljunaš.
Kdor hoče videti in obiskati Avstralijo je najbolje, da si poišče najcenejšo varianto. Najcenejša varianta je da ne greš preko kake agencije temveč, da si poiščeš kake avstralske slovence in pri njih prespiš. V Avstralijo pa greš z povratnim potniškim letalom.
Nekateri sanjajo, da bi se odselili v Avstralijo in da bi si v Avstraliji našli še celo službo. Toda delovni vizum je za Avstralijo dobiti zelo težko. Star pa moraš biti manj kot 50 let. Pa kljub temu lahko ponekod delaš v kakem zakotnem kraju celo na črno, le dobiti te ne smejo in malo greš mimo njihovih avstralskih zakonov. Avstralci sicer bolj ne radi delajo in so bolj len narod pa kljub temu so veliko bolj bogati od slovencev. Zakaj so bolj bogati je vzrok temu, ker imajo povsem drug standard in ker imajo marsikje zaposlene tujce, predvsem iz Evrope.
Kar precej avstralcev raje sedi kje v gostilni pri kakšnem pivu, kot pa da bi se spravili kam v službo, država pa da takoj denarno nadomestilo brezposelnim avstralcem. Tako nekateri nimajo posebne želje, da bi šli kam v službo, če jih država tako denarno podpira.
V Avstraliji je tudi veliko ovc. Avstralija ima celo več kot 100 milijonov ovc. Jagnjetina je v Avstraliji na prvem mestu pri porabi mesa, svinjine se tam poje zelo malo. Zaradi tega imajo avstralci kar zelo malo kapi, raka, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, povišanega holesterola itd...
V Avstraliji sem vsak dan jedel jagnjetino, njihova hrana mi je bila zelo, zelo dobra in tako sem Avstralijo doživel tako kot v naravi kot v kulinariki. Za tisto, da sem obiskal Avstralijo mi resnično ni bilo v življenju nikoli žal.
ja o tem kako delovni so domačini sem tudi jaz že slišala leta nazaj od moževega bratranca, ki tam živi
Izbrišije pa povedal še to o njihovih pokojninah...
da te niso vezane na to koliko si vplačeval v času, ko si hodil v službo...
pač pa glede na premoženje, ki si si ga ustvaril
in več kot ga imaš - manjša ti je potem penzija
in zato marsikateri pred prejemom svoje prve penzije raje del premoženja podari med sorodnike
Glede avstralskih pokojnin je tako, kakor sem jaz slišal, ko sem bil leta 2006 spodaj v Avstraliji. Tisti, ki imajo v Avstraliji majhne plače, tisti imajo potem velike pokojnine, tisti ki pa imajo velike plače pa potem imajo majhne pokojnine.
IzbrišiSem pa tudi slišal za primer, da nekdo ki ima na banki več milijonov avstralskih dolarjev, tisti sploh ni upravičen niti do najmanjše pokojnine. In če tako pogledamo realno, Avstralija sploh ni imela recesije, nima gospodarske krize, tam vsak zelo dobro zasluži. Tisti, ki pa je v Avstraliji brezposeln tisti pač tam noče delati.
V Sloveniji je povsem obratno kot v Avstraliji. Tisti, ki imajo veliko plačo imajo potem veliko pokojnino, tisti ki imajo majhno plačo imajo potem majhno pokojnino. Slovenija je že 6 let v recesiji, še vedno imamo gospodarsko krizo, dogaja se grozljiv gospodarski kriminal.
Če bi Slovenija imela prav take zakone kot jih imajo v Avstraliji potem bi vsi slovenci dobro živeli. Ker pa politiki nočejo, da tisti ki imajo visoke plače bi potem imeli majhne pokojnine je Slovenija tik pred bankrotom in gospodarskim propadom, zato menim da slovensko gospodarstvo nima niti desetletne prihodnosti.
FEJOJA - (Acca sellowiana)
OdgovoriIzbrišiFejoja je rastlina, ki izvira iz Južne Amerike. Gre za drevo, ki nas še najbolj spominja na drevo fikusa. Fejoja je drevo katero obrodi tudi zrele zelene sadeže. Če prerežemo sadež na dve polovici nas skoraj spominja na prerezano limono. Sadež je po obliki vsaj malo podoben recimo kiviju, mangu ali morda asimini.
Okus fejoje nas spominja na nekakšno mešanico med jabolkom in anansom, kar pomeni da je to zelo dober sadež.
Cvet fejoje izgleda nekako takole:
Na zgornji strani venčnega cveta je cvet rdeče barve ter na spodnji strani tega venčnega lista je list bele barve.
Prašniki pa so rdeče barve. Cvetovi fejoje so zelo dekorativni in tudi zelo veliki in so prava paša za oči. Ko cvet odcveti, prične poganjati plod. Rad bi tudi to povedal, da je sadež fejoje jajčaste oblike, približno tako velik kot kokošje jajce oziroma kot sadež kivi.
V zadnjem času so fejojo pričeli gojiti na prostem tudi pri nas v Slovenski Istri. Seveda pa je fejoja trajnica in pozimi prenese vsaj do -10 stopinj Celzija. Praktično je fejoja rastlina subtropskega do zmernotoplega podnebja. Podnebne zahteve pa ima zelo podobne kakor figa. Sicer pa fejoja izvira iz bolj višjih predelov Južne Amerike.
Fejojo danes gojijo po vsem svetu kjer ji pač dopušča podnebje. Gojijo jo v Aziji, na Novi Zelandiji, Severni Ameriki, pa tudi nekoliko višje na severu recimo na Irskem in v Veliki Britaniji kjer nimajo tako zelo mrzlih zim.
Skratka predvsem primorski del Slovenije se je v zadnjem času pričel ukvarjati z gojenjem bolj nenavadnega sadja za te kraje in tudi ta fejoja je med njimi.
Fejoja bi pri nas na Štajerskem pozimi morda pomrznila, če bi jo imeli posajeno zunaj na prostem. Morda pa tudi ne, če bi jo dobro zaščitili z koruznico, agrokopreno itd...
Sicer pa se jo da pri nas tudi posaditi v večjo posodo in jo pač moramo pozimi postaviti nekam v sicer ne preveč ogrevan prostor. Plodovi fejoje se dozorijo v novembru.
Sadiko fejoje lahko kupimo v drevesnici RAST BAZNIK. Njihova telefonska številka pa je 07 49 59 344. Za ceno sadike pa žal ne vem.
uf...
Izbrišiti pa mi daješ podatkov...
in, če bi hotela imeti od vsake rasltrine po kak primerek - bi moral mož pa še kar nekaj zemlje dokupiti
;-)
ASTRONOMIJA in KEMIJA
OdgovoriIzbrišiAstronomija in kemija sta si dve si nasprotni vedi.
Astronomija je veda, ki raziskuje nekaj kar je zelo velikega, celo neskončnega. Kemija pa nekaj kar je izredno majhnega.
ASTRONOMIJA je veda, ki raziskuje makrokozmos. Kozmos, ki je zelo velik. V vesolju so galaksije in med temi galaksijami je celo več kot milijon svetlobnih let razdalje. Vemo, da svetloba potrebuje v eni sekundi kar 300 tisoč km dolgo pot. Si lahko predstavljamo kako velike razdalje so v vesolju med zvezdami in tudi med galaksijami. Najbolj oddaljena galaksija od Zemlje je oddaljena kar 16 milijard svetlobnih let, kar pomeni da v tej galaksiji že vidimo vesolje na samem začetku obstoja. Svetloba od Sonca potuje 8 minut in če bi sedaj Sonce ugasnilo bi to videli šele čez 8 minut. Torej dogajanje v vesolju tudi ni neposredno. Toliko koliko svetlobnih let je neko telo daleč proč od nas toliko let nazaj v preteklost jo vidimo. Nekatere zvezde se spremenijo tudi v supernove. Supernova je seveda eksplozija zvezde. Naslednja kandidatka za supernovo je zvezda Betelgeza, ki sveti v ozvezdju Oriona in je 100 krat večja od Sonca. V zadnjem letu se je premer Betelgeze povečal za 10 odstotkov kar pomeni, da je povsem možno da se bo zvezda Betelgeza v roku 10 let spremenila v supernovo. In če se bo tako velika zvezda spremenila v supernovo potem bomo ponoči imeli dan. Okoli Sonca krožijo planeti, lahko bi dejali da je v vesolju tudi vesoljski ples.
KEMIJA je veda, ki raziskuje mikrokozmos. Raziskuje najmanjše delce na tem svetu ter hkrati tudi v vesolju. Raziskuje atome, protone, elektrone, celo atomska števila. Na Zemlji imamo do sedaj odkritih več kot 110 kemičnih elementov in vsak kemični element ima svojo atomsko število in prav zaradi drugačne razporeditve atomov in atomska števila imamo tako različne kemične elemente. Recimo najpomembnejši kemični element je voda, potem imamo sol, pa pline dušik, kisik, trdne kovine železo, baker, aluminij itd...
Imamo pa tudi zelo strupene in tudi zelo radioaktivne kemične elemente in to sta plutonij in uran.
Kemični element uran je zelo neverjetni celo čudežni kemični element, je pa tudi zelo radioaktiven. Praktično urana nikoli ne zmanjka. Pri uranu gre za kemične reakcije in se tako rojevajo novi atomi urana.
Naprimer, če bi izdelali avtomobil katerega bi namesto bencina oziroma diezla poganjal uran potem bi nam ta avto vedno deloval, nikoli ne bi urana zmanjkalo, ker bi se ob kemičnih reakcijah pri uranu vedno rojevali novi atomi.
Izgleda podobno kakor drevo, iz majhnega semena zraste zelo veliko drevo, le kje se jemljejo ti novi atomi nekega lesa. Podobno je pri uranu.
Atomi so izredno majhni. Potrebovali bi bilijon atomov in če bi jih postavili v ravno vrsto eden poleg drugega potem bi dobili komaj milimeter dolgo razdaljo.
Okoli atoma krožijo tudi elektroni in protoni, podobno kakor krožijo planeti okoli Sonca.
In tako vidimo, da sta si kemija in astronomija resnično si dve nasprotni vedi. Med galaksijami je več milijonov svetlobnih let prostorske razdalje, med atomi pa le nekaj mikrometrov oziroma kakšna bilijoninka milimetra.
Vstopili smo v mesec avgust. Letošnje poletje ni tako vroče kot je bilo lansko poletje. Sedaj 8.avgusta bo minilo natanko 1 leto, odkar je bil dosežen nov temperaturni rekord in hkrati tudi prvič pri merjenju temperature je temperatura presegla 40 stopinj Celzija pri nas v Sloveniji. Dne 8.avgusta 2013 so v Mariboru izmerili celo 40,4 stopinje Celzija kar je seveda nov temperaturni rekord. Torej temperatura 40 stopinj je pri nas na vsakih 1000 let vsaj enkrat.
OdgovoriIzbrišiLetošnje poletje je kar zelo deževno zato se nam suše letos ni za bati. Trava raste nenormalno hitro.
Zakaj imamo sedaj toliko dežja je vzrok v tem, ker imamo sedaj na Soncu tako zelo malo peg in da je sedaj na Soncu tako malo peg tega ne znajo razložiti niti znanstveniki.
V lanskem letu 2013 je Sončeva aktivnost dosegla svoj maksimum, na Soncu je bilo precej veliko peg, zato smo imeli lani zelo sušno poletje. Naslednji minimum Sončeve aktivnosti bi moral nastopiti leta 2018 in v tem letu bi moralo biti dežja kar veliko, toda letos bi morala biti Sončeva aktivnost ravno tako velika, sicer malo manjša kot lani, ker so Sončeve pege pač v upadanju toda zakaj imamo sedaj na Soncu tako malo peg si astronomi preprosto ne znajo razlagati. Sedaj se s Soncem nekaj nenavadnega dogaja. Ravno v tistih letih, ko je veliko peg na Soncu v tistih letih so poljski pridelki, zelenjava in sadje dragi ter v tistih letih, ko je malo peg na Soncu v tistih letih so poljski pridelki, sadje in zelenjava nekoliko cenejši.
Sedaj pa si bomo pogledali kdaj bodo nastopile Lunine mene za september 2014.
LUNINE MENE ZA SEPTEMBER 2014
PRVI KRAJEC bo 2.septembra ob 12.11
PRVI IZBOČEC bo 5.septembra ob 22.06
ŠČIP bo 9.septembra ob 2.38
ZADNJI IZBOČEC bo 12.septembra ob 10.04
ZADNJI KRAJEC bo 16.septembra ob 3.05
ZADNJI SRPEC bo 20.septembra ob 4.41
MLAJ bo 24.septembra ob 7.14
PRVI SRPEC bo 28.septembra ob 5.16.
Keltski solarni praznik MABON bo 21.septembra.
ZAČETEK JESENI bo 23.septembra ob 3.29. Tega dne bosta dan in noč povsem enako dolga. Dan bo dolg 12 ur ter noč prav tako 12 ur.
Tega dne bo Sonce vzšlo v Mariboru ob 5.49 in bo zašlo ob 17.49. V Ljubljani pa bo tega dne Sonce vzšlo ob 5.54 in bo zašlo ob 17.54.
sem ravnokar po TV slišala, da bi naj zdaj bilo bojda pa bolj suho poletje
Izbrišino, pa da te vidimo kako bo
;-)
Pred kratkim sem pisal o tem kdaj bo Luna najbližje ter najbolj oddaljena od Zemlje v tem 21.stoletju. Sedaj pa so bomo malo bolj podrobneje pogledali kdaj bodo nastopile Lunine mene za december 2052 in za december 2061.
OdgovoriIzbrišiPovsod upoštevan samo srednjeevropski čas UTC+1h.
LUNINE MENE ZA DECEMBER 2052
PRVI IZBOČEC bo 3.decembra ob 3.14
ŠČIP bo 6.decembra ob 8.18 - SUPERLUNA
ZADNJI IZBOČEC bo 9.decembra ob 12.55
ZADNJI KRAJEC bo 13.decembra ob 2.07
ZADNJI SRPEC bo 17.decembra ob 1.45
MLAJ bo 21.decembra ob 5.15
PRVI SRPEC bo 25.decembra ob 7.10
PRVI KRAJEC bo 29.decembra ob 3.28.
Perigej Lune bo nastopil 6.decembra ob 9.54. Luna bo od Zemlje oddaljena 356.424 km. Ob tem času bo Luna najbližje Zemlji v tem 21. stoletju kar pomeni, da bo to najspektakularnejša oziroma največja superluna v tem 21. stoletju.
LUNINE MENE ZA DECEMBER 2061
ZADNJI KRAJEC bo 3.decembra ob 23.12
ZADNJI SRPEC bo 7.decembra ob 20.41
MLAJ bo 11.decembra ob 23.32
PRVI SRPEC bo 16.decembra ob 2.35
PRVI KRAJEC bo 20.decembra ob 0.58
PRVI IZBOČEC bo 23.decembra ob 13.23
ŠČIP bo 26.decembra ob 17.53
ZADNJI IZBOČEC bo 29.decembra ob 23.18.
Apogej Lune bo 12.decembra ob 8.29. Luna pa bo od Zemlje oddaljena 406.708 km. Ob tem času bo Luna najbolj oddaljena od Zemlje v tem 21.stoletju.
luštna knjiga, zares.
OdgovoriIzbrišiin morda za Darka:
Yidaki, kot pravijo didgeridooju, je votla evkaliptusova veja, ki so ji termiti izdolbli sredico. Narejena je lahko tudi iz drugih materialov, drugih vrst lesa, iz bambusa, agave, stekla, plastike, gline, konoplje, usnja, kartona, kovine, buče, da je le kolikor toliko obstojen material in da se ga da oblikovati v cev. Od tega, iz česa je izdelan, je odvisna barva zvoka, oblika glasbila pa določa ton.
ja, meni je dala misliti...
IzbrišiTa didžeridu je lahko narejen iz različnih rastlin in tudi iz plastike. Najpogosteje pa je narejen prav iz evkaliptusove veje. Najverjetneje je res temu tako.
IzbrišiJa, je...
Izbrišilahko verjameš mahici (saj nekaj podobnega tudi jaz poznam o tem)
;-)
p.s.
iz plastike je pa delano v glavnem za turiste
kot spominek
Minilo je natanko 1 leto, odkar je nastopil ponedeljek, 5.avgust 2013.
OdgovoriIzbrišiDatum 5.avgust 2013 je dejansko mišljen kot Venerin fibonacijev dan, saj se v tem datumu pojavijo prav ta 3 števila in sicer 5, 8 in 13. Ta 3 števila pa so hkrati Venerina in fibonacijeva števila.
Fibonacijevo zaporedje sledi takole:
1, 0, 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89, 144, 233, 377, 610, 987 itd...
Torej, če seštevamo vsa ta fibonacijeva števila dobimo prav takšno zaporedje in sicer 1+0=1, 0+1=1, 1+1=2, 1+2=3, 2+3=5, 3+5=8, 5+8=13, 8+13=21, 13+21=34, 21+34=55, 34+55=89, 55+89=144, 89+144=233, 144+233=377, 233+377=610, 377+610=987, 610+987=1597 itd...
V kolikor 987 delimo z 610 dobimo 1,618. Torej dobimo zlati rez in tem višje fibonacijevo število delimo z predhodnim fibonacijevim številom tem boljši približek zlatega reza dejansko dobimo.
V osmih zemeljskih letih Venera glede na Zemljo 5 krat obkroži Sonce ter glede na zvezde pa kar 13 krat.
V astronomskem in tudi astrološkem smislu pa je Venerin fibonacijev dan dejansko sobota, 26.oktober 2013 saj je tega dne dejansko bil 5. dan astrološkega sicer osmega meseca, ko je bilo Sonce v znamenju Škorpijona.
Časovna razlika med Venerinim tranzitom dne 6.junija 2012 in Venerinim fibonacijevim dnem dne 5.avgusta 2013 pa je natanko 425 dni.
Naslednji fibonacijev datum bo seveda, če seveda obrnemo dan in mesec bo petek, 13.avgust 2021 in ta datum bo še kako zelo aktualen v Severni Ameriki.
Naslednji fibonacijev datum z normalnim zaporednim datumom pa bo nedelja, 1.januar 2102.
Naslednji Venerin fibonacijev datum pa bo šele v soboto, 5.avgusta 2113.
Jutri v četrtek, 7.avgusta 2014 bo nastopila astronomska sredina poletja ter hkrati bo tudi keltski solarni praznik Lunasah.
OdgovoriIzbrišiV nedeljo, 10.avgusta 2014 pa bo nastopila še super Luna saj se bo Luna Zemlji zelo približala. To se bo pa zgodilo v nedeljo zvečer, ko se bo že temnilo in bo pri nas polna Luna že vzhajala.
Leta 2012 je bila super Luna 6.maja in to le en dan po sredini pomladi.
Lani 2013 je bila super Luna 23.junija in to le 2 dni po začetku poletja.
Letos pa bo super Luna 10.avgusta in to 3 dni po sredini poletja.
SUPER LUNA - nedelja, 10.avgust 2014 - še samo 4 dni.
Knjigo sem prebrala, potem mi jo je podarila soseda in spet sem jo brala. Mi je zelo všeč, čeprav je plod pisateljičine domišljije.
OdgovoriIzbrišiLp, Lea