Jeseni čas...

Kako lepo mi je videti...

Ko se jesenske rožice

tako lepo družijo
in dopolnjujejo

s pomladanskimi...

 Prav tako...

 kot zna Ljubezen

tudi Človeku v zrelih letih

v Srce prinesti 

Pomladi

Evo mene...

In že sem spet nazaj.

Ja...
To letošnje morjevanje je bilo pa res polno vsega...

Mokrega od kapljic iz vode in izpod neba
sladkega od pecivčkov, figic, grozdja
delovnega tako na vrtu kot tudi v vodi

družabnega v soliranju, duetu ali grupi
osvetljenega od toplega sonca in tudi polne lune
uživaškega od jutra do večera

Skratka...

Teh deset dni je minilo kot bi pihnil

Spomin na to pa bo ostal
vsaj do naslednjič, ko ga bom zamenjala z novimi doživetji

In zopet mi je padla pod roke...

Ja, je res prav zanimivo kolikokrat sva se v vseh teh letih
od kar jo imam doma,
že gledali...
in kolikokrat sem že brskala po njej
pri tem pa vsakič odkrila kaj novega.

In to prav tisto nekaj
kar sem prav tisti trenutek potrebovala...

Poiščemo si tolažbo, poiščemo

si omamo, naučimo se spretnosti

in umetelnosti, s katerimi se

varamo. Toda najpomembnejšega,

poti vseh poti, ne najdemo.

Hermann Hesse, Siddhatha

Pa sem jih dobila po buči...

Ja, saj vem...
da sem si čisto sama kriva za to
kaj pa sem lezla tja kjer ne bi bilo treba
oz.
kaj pa sem tiščala glavo tja kamor je ne bi bilo treba

ampak...

Če pa nisem mogla da ne bi!

Ko pa so nesramnice tako zapeljivo gledale name
in to tako zviška

In res nisem mogla da jih ne bi malo spajtlala

Hja...

potem pa so začele 

zrele kot pač so že bile

treskati po moji buči.

Klinika za male živali...

Odkar je bila Šefica operirana v Topolšici pri dr. Matku...
se tega dohtarja držim(o) ko pijan plota

In tako smo tudi včeraj bili spet tam.

Hja, psička s svojimi 11 leti in pol res ni več med mladimi...
Pa vendar glede na vse kar nama je v tem času našega sobivanja dala
pač tudi mi na njo pazimo
no, mogoče celo malo več kot nekateri drugi
ampak...
tak pač to je


V soboto, ko smo bili na obletnici 80 let Pihalne godbe Šentilj
in smo najprej poslušali njihov spored na igrišču OŠ
potem pa smo ga čagali vse do nočnih ur pod Brlogo
sem namreč pri njej videla,
da si je pogrizla dlako na desni zadnji tački
na sprednjo je po kratki hoji pa močno šepala.

In, ker smo enkrat že djali podobno stvar skozi
takrat pa je dr. Matko stestiral in je bil rezultat - garje
pa, da se ne bi slučajno tudi tokrat kaj takega zgodilo...

No, da smo padli not v tisti zastoj zaradi prometne nesreče
in smo zaradi tega namesto običajne urce in pol do Topolšice potrebovali kar dobre tri ure
pa smo zaradi tega potem na pregled prišli z enourno zamudo
hja... šment
ampak...
za sam pregled to sploh ni bil noben problem

Saj nas je dr. Matko sprejel
in se posvetil nam (no v glavnem mojemu razlaganju) in potem še tudi Loli
in to kljub temu,
da je po njegovem planu po dvanajsti uri že pričel z operacijami.

In zakaj sem se sploh razpisala o njem...

Iz čisto preprostega razloga:
saj ima(jo) tam takšen odnos do živali in nas lastnikov
da ga marsikje v ambulanti ali pa bolnici za nas ludeke ne doživimo.

In tako se je zdravnik od srca nasmejal
ko sem mu povedala
da sem že razmišljala
da bi si jaz tudi svojo zdravstveno kartoteko prenesla k njemu

No, pa saj vem da to ne gre

kajti tam je Klinika za male živali

krave pa spadajo med vlko živino

Ta blogec in klepetanje na njem...

Sem najprej že nekaj spisala kot odgovor Lei...
pa sem videla, 
da se je moj odgovor taaakooo razvlekel,
da je kar poklical po samostojnem zapisu.

In zato o tem zdaj tukajle.

Lea se je tam sicer opravičila
za to, da se je pogovarjala mimo mene...
no,
mene pa je prav s tem še kako razveselila

Saj sem sama še kako vesela,
ko vidim

ko/da se moji "gostje" 

tudi med seboj pogovarjate

Da si tudi mimo mene poveste to 
kar vam leži na srcu ali pa jeziku

Kajti to pogovarjanje tukaj
je meni enako kot takrat,

ko se kje zberemo

in se tudi razvije pogovor med samimi obiskovalci...

Torej...

Le mirno klepetajte tudi meseboj