http://www.youtube.com/watch?v=p9jWB7lwp5o
Popoldanska vožnja z avtom do...
pasji sprehod po z ivjem posoljeni travi
uživanje v pogledu na pocukrano drevje
deset izstreljenih raket je razsvetlilo večerno nebo
in nato pa samo še vožnja nazaj domov
Zjutraj slana in nekaj stopinj pod ničlo :)
OdgovoriIzbrišiPotem sonce in dokaj toplo, dan je popestrila kopica obiskov :)
Lep novoletni dan je bil :)
Lahko noč in lep jutri :)
Lp, Lea
in, ker ti je bilo lepo...
Izbrišile naj se tako tudi nadaljuje
;-)
:-))) posoljena trava in pocukrano drevje.. DOBRA!
OdgovoriIzbrišihja, veš... iz gospodinjskega pač ne morem
Izbriši;-)
Tudi jaz sem bil na silvestrovanju. Silvestroval sem v Negovi pri Gornji Radgoni ob klobasah, pršutu, gobovi juhi in belem vinu.
OdgovoriIzbrišipa v dobri družbi tudi verjetno, a ne
Izbriši;-)
Bil sem tudi v dobri družbi.
Izbrišie vidiš... pa to je pomembno
Izbrišilubezni in veselja
Ko je konec novoletnih praznikov potem morajo nekateri spet v službo kajti vsega lepega je enkrat konec.
OdgovoriIzbrišino, pa saj povsod v službah pa še tudi ni tako grdo...
Izbrišiin ti... a kar nadaljuješ s praznovanjem
;-)
Jaz sem novo leto praznoval vse do včeraj, danes pa ne več. V nekaterih službah je ljudem tudi lepo.
Izbrišihja vidiš... jaz pa, ker sem že v letih... pa si kar sproti lahko naredim kakšno praznovanje...
Izbrišibrez odvisnosti od koledarja
in kje pa si ti v službi?
Trenutno sem prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kajti v prejšnjih podjetjih kjer sem delal so žal ta podjetja propadla oziroma šla v stečaj.
IzbrišiZame bi bila najboljša služba, če bi se zaposlil pri NASI tako bi lahko vedno opazoval vesolje in tudi na Luno bi se odpravil kot astronavt.
Izbrišino, mogoče pa je želja po kmečkem turizmu pa tapravi izziv zate
Izbriši;-)
pa da pridemo na jagnjetino in domač vinček pa še kakšno gibanco poleg
Tudi kmečki turizem z jagnjetino bi tudi bilo zame primerno delo in to v kakšnem lepem gaju.
Izbrišievo... in, če je želja dovolj močna...
Izbrišise bo našel tudi gaj in potem še ovčice v njem
kjer je cilj je tudi pot!
;-)
Če greš v gaj si prišel v raj še posebno, če je mesec maj.
Izbrišitorej...
Izbrišina čimbolj ravno pot do tja
ja, ja, maj - mesec lubezni...
<3 in ;-)
Tudi v letu 2013 nas čaka Super Luna to je seveda trenutek, ko je Luna v celem letu najbližje Zemlji. Ta astronomski dogodek se imenuje perigej. V letu sicer nastopi 13 ali 14 luninih perigejev toda Zemlji najbližji Lunin perigej se vedno pojavi v bližini polne Lune. To se bo letos zgodilo dne 23.junija. Super Luna bo nastopila letos dne 23.junija 2013 ob 12.11, ko bo Luna v celem letu najbljižja Zemlji in bo Luna res zelo velika na nebu. Polna Luna pa bo nastopila dne 23.junija 2013 ob 12.32 in sicer le 21 minut za Super Luno. Super Luna se vedno pojavlja ob vsaki 14.polni Luni in v tem intervalu se bo pojavljala vse do leta 2024. Sicer je 15 anomalističnih in 14 lunarnih mesecev skoraj povsem enako dolgo. Dolžina 15 anomalističnih in 14 lunarnih mesecev je približno 413 dni ali 1 leto 1 mesec in 18 dni.
OdgovoriIzbrišiV 21.stoletju bo nastopil najbolj ekstremen perigej leta 2052, ko bo Luna v vsem stoletju najbližja Zemlji ter pravtako bo nastopil najbolj ekstremen apogej to je seveda točka, ko je Luna najbolj oddaljena od Zemlje v tem stoletju in to se bo zgodilo v letu 2061.
Luna bo najbljižje Zemlji v 21.stoletju dne 6.12.2052 ob 9.54. Od Zemlje pa bo oddaljena komaj 356.424 km.
Luna bo najbolj oddaljena od Zemlje v 21.stoletju dne 11.12.2061 ob 8.29. Od Zemlje pa bo oddaljena kar 406.708 km.
Do leta 2030 pa bo nastopila Super Luna v teh dneh.
Dne 23.6.2013, 10.8.2014, 28.9.2015, 14.11.2016, 1.1.2018, 19.2.2019, 7.4.2020, 26.5.2021, 13.7.2022, 30.8.2023, 17.10.2024, 5.11.2025, 24.12.2026, 10.2.2028, 30.3.2029 in 17.5.2030.
Tudi meni se včasih zgodi, da se kaj zmotim oziroma je na delu tiskarski škrat. Luna ne bo najbolj oddaljena od Zemlje v 21.stoletju dne 11.decembra temveč 12.decembra 2061. Torej lahko tukaj napišem spet kakšen popravek.
IzbrišiTočni podatki za najbolj ekstremen Lunin perigej in apogej v 21.stoletju so sledeči.
Luna bo najbližje Zemlji v 21.stoletju dne 6.decembra 2052 ob 9.54. Od Zemlje pa bo oddaljena komaj 356.424 km.
Luna pa bo najbolj oddaljena od Zemlje v 21.stoletju dne 12.decembra 2061 ob 8.29. Od Zemlje pa bo oddaljena kar 406.708 km.
Do leta 2030 pa se bo Super Luna pojavila tudi v času Luninega mrka. To se bo zgodilo dvakrat in sicer leta 2015 in leta 2021. Takšna Super Luna se v astronomiji imenuje Eklipsna Super Luna.
OdgovoriIzbrišiEklipsna Super Luna bo nastopila dne 28.9.2015. Nastopil pa bo popolni Lunin mrk, ki bo iz Slovenije ob jasnem vremenu celo viden. Delni mrk se prične ob 2.07 ter popolni se prične ob 3.11. Vrhunec popolnega mrka nastopi ob 3.48. Popolni mrk se konča ob 4.23 im delni mrk se konča ob 5.27. Ker bo v času mrka Luna zelo blizu Zemlje bo videti delno in popolnoma zatemnjena Super Luna kar precej velika in seveda tudi očarljiva na nočnem nebu. Super Luna bo nastopila dne 28.9.2015 ob 2.47 ter vrhunec popolnega Luninega mrka bo nastopil dne 28.9.2015 ob 3.48 kar bo časovne razlike le 1 uro in 1 minuto. Dne 28.9.2015 pa bo nastopila tudi Gobova polna Luna, ko bo nastopil vrhunec gobove sezone v letu.
Eklipsna Super Luna bo naslednjič nastopila dne 26.5.2021. Nastopil bo popolni Lunin mrk dolg komaj 15 minut in iz Slovenije ne bo viden saj bo v času mrka pri nas dan ter bo Luna pod obzorjem. Vrhunec popolnega Luninega mrka pa bo nastopil dne 26.5.2021 ob 12.20. Super Luna pa bo nastopila dne 26.5.2021 ob 2.53 kar bo sicer nekaj več ur časovne razlike med vrhuncem popolnega Luninega mrka in med Super Luno kot iz leta 2015. Časovna razlika pa bo znašala kar 9 ur in 27 minut.
Eklipsna Super Luna se šteje, če nastopi polsenčni, delni ali popolni Lunin mrk na dan Super Lune. Vse ostale Super Lune do leta 2030 niso eklipsne saj ob teh Super Lunah ne bo nobenega Luninega mrka. Izraza Super polna Luna se ponavadi ne uporablja saj je vsaka Super Luna do največ 12 ur časovne razlike z polno Luno. Astronomi uporabljajo le izraz Super Luna.
V letu 2013 nas čaka tudi modra Luna seveda bom tukaj poskušal pojasniti kaj dejansko pomeni modra Luna. Modra Luna je dejansko v astronomiji mišljena 4.polna Luna v nekem letnem času. Vsak letni čas ima 3 polne Lune in sicer zgodnjo, srednjo in pozno. Tu pa tam pa se zgodi, da nastopi tudi 4.polna Luna v nekem letnem času saj ima leto včasih 12 včasih pa tudi 13 polnih Lun. V letošnjem letu 2013 bodo v koledarskem poletju nastopile kar 4 polne Lune in sicer dne 23.junija, 22.julija, 21.avgusta in dne 19.septembra. Dne 19.septembra je še vedno koledarsko poletje saj je ta dan le 3 dni pred začetkom koledarske jeseni. Polna Luna dne 23.junija pa je dva dni po začetku koledarskega poletja. Zato je 19.septembra res 4.poletna polna Luna. Tukaj seveda govorimo o letnočasovni oziroma sezonski modri Luni. Ker je modra Luna dne 19.septembra in je takrat še vedno koledarsko poletje je to lahko le poletna in ne jesenska modra Luna. Modra luna pa bo nastopila dne 19.septembra 2013 ob 12.13. Ime modra Luna je bila podana povsem naključno saj takrat, ko nastopi modra Luna Luna dejansko ni modre barve. Letni časi se po časovni dolžini nekoliko razlikujejo saj Zemlja ni vedno enako oddaljena od Sonca. Poletje je najdaljši letni čas, malo krajša je pomlad, še krajša je jesen in najkrajša je zima in zaradi tega se sezonska modra Luna jeseni in pozimi mnogo redkeje pojavlja kakor pa spomladi in poleti.
OdgovoriIzbrišiDo leta 2030 bo nastopilo 7 sezonskih modrih Lun in sicer v teh dneh.
19.9.2013 - Poletna modra Luna
20.6.2016 - Pomladanska modra Luna
17.6.2019 - Pomladanska modra Luna
21.9.2021 - Poletna modra Luna
18.9.2024 - Poletna modra Luna
19.6.2027 - Pomladanska modra Luna in
22.9.2029 - Poletna modra Luna.
Jesenska in zimska modra Luna se pojavljata zelo poredko. Do leta 2100 ne bo nobene zimske modre Lune več nazadnje se je zgodila leta 2000. Jesenska modra Luna se pojavlja nekoliko pogosteje od zimske toda še mnogo redkeje od pomladanske in poletne. Da je zimska modra Luna tako zelo redka je vzrok predvsem v tem, da koledarska zima traja skoraj točno 89 dni medtem, ko so trije Lunarni meseci dolgi približno 88 dni in 14 ur. Do zimske modre Lune lahko pride le, če nastopi polna Luna le do največ nekaj ur po zimskem solsticiju ter, če se tri mesece kasneje pojavi polna Luna le nekaj ur tik pred pomladanskim enakonočjem. To se je zgodilo dne 20.marca 2000, ko je bila polna Luna le nekaj ur pred pomladanskim enakonočjem in takrat je bila to 4.zimska polna Luna imenovana zimska modra Luna kar je izredno redek pojav. Prav zaradi tega je bila Velika noč leta 2000 zelo pozno kajti bila je dne 23.aprila 2000 saj je prva pomladanska polna Luna nastopila dne 18.aprila 2000. Prva zimska polna Luna pa se je pojavila dne 22.decembra 1999 le nekaj ur po zimskem solsticiju. Vse do leta 2100 ne bo nobene zimske polne Lune več.
OdgovoriIzbrišiOd leta 2000 pa do 2100 se jesenska in zimska modra Luna pojavita skupaj le štirikrat in sicer v teh dneh.
20.3.2000 - Zimska modra Luna
21.12.2010 - Jesenska modra Luna
20.12.2067 - Jesenska modra Luna in
20.12.2086 - Jesenska modra Luna.
Napisal sem po pomoti, da do leta 2100 ne bo nobene zimske polne Lune več. Tukaj sem se zmotil kajti vsako leto so vsaj 3 zimske polne Lune.
OdgovoriIzbrišiPravilno se glasi takole. Vse do leta 2100 ne bo nobene zimske modre Lune več.
Sicer pa astronomi poznajo kar dve vrsti modre Lune. Ena je sezonska modra Luna in to je 4.polna Luna v nekem letnem času. Potem je še mesečna modra Luna to pa je seveda 2.polna Luna v koledarskem mesecu. Za astronome je sezonska modra Luna pomemnejša od mesečne saj je gregorijanski koledar pomanjkljiv in poleg tega se letni časi ne skladajo s koledarskimi tromesečji. Mesečna modra Luna se pogosteje pojavlja pri mesecih, ki imajo 31 dni kakor pa pri mesecih, ki imajo le 30 dni. Ker je februar najkrajši mesec se mesečna modra Luna v februarju nikoli ne pojavi. Kot zanimivost naj povem, da v februarju 2018 sploh ne bo polne Lune in se bo v letu 2018 mesečna modra Luna pojavila kar dvakrat. Prvič v januarju ter drugič v marcu leta 2018 ali povedano drugače v januarju 2018 bosta dve polni Luni in v marcu 2018 bosta tudi dve polni Luni.
OdgovoriIzbrišiDo leta 2030 se bo mesečna modra Luna pojavila v teh dneh.
Dne 31.7.2015, 31.1.2018, 31.3.2018, 31.10.2020, 31.8.2023, 31.5.2026 in 31.12.2028.
darko...
OdgovoriIzbrišihvala, da si si vzel čas za vse to!
no, jaz pa sem zdaj tako utrujena, da grem samo še spat
in bom vse jutri prebrala
kakšna slikca! in kako in nežno vse skupaj! <3
OdgovoriIzbrišia veš, da se tudi sama sebi včasih že čudim...
Izbrišile kam se je izgubila tista moja ostrina...
pa neprestana pripravljenost na obrambo...
ja, ja, staram se, staram
;-)
LILA
Po internetu sem malo pobrskal in seveda ugotovil od kod ime modra Luna. Dne 21.septembra 1953 so Kanado prizadeli ogromni gozdni požari. Ognjeni zublji so v ozračje spustili ogromno črnega dima in saj. Veter je nosil črn dim iz Kanade proti ZDA. Dva dni kasneje dne 23.septembra 1953 je nastopila polna Luna. Prebivalci ZDA so videli polno Luno modre barve.
OdgovoriIzbrišiZakaj.
Ker je bilo v ozračju ogromno črnega dima zaradi požarov iz sosednje Kanade je atmosferski zrak ustvaril polno Luno nenavadno modre barve kar se je ljudem zdelo zelo čudno in nenavadno. Nekateri ljudje so vedeli, da je to bila 4.polna Luna v poletju in prepričani so bili, da je vsaka 4.polna Luna v letnem času dejansko modre barve. Mnogi pa niso niti vedeli za ogromne gozdne požare v sosednji Kanadi oziroma si niso znali točno razlagati zakaj je Luna bila naenkrat modre barve. Da pa je bila zanimivost še toliko večja sta bili modra Luna in super Luna dne 23.septembra 1953 hkrati. Modra Luna je bila zelo velika. To je bila poletna modra Luna in hkrati tudi super Luna.
Podatki za modro in super Luno za dne 23.septembra 1953 so bili naslednji.
Polna luna je bila dne 23.9.1953 ob 5.16.
Perigej Lune je bil dne 23.9.1953 ob 5.29. Luna je bila od Zemlje oddaljena 356.745 km.
Začetek jeseni je nastopil dne 23.9.1953 ob 9.06.
Do leta 2100 še bosta nastopili modra in super Luna hkrati dne 21.septembra 2059 ter dne 18.junija 2084.
Podatki za modro in super Luno za dne 21.septembra 2059 so naslednji.
Perigej Lune bo 21.9.2059 ob 13.36. Luna bo od Zemlje oddaljena 356.860 km.
Polna Luna bo 21.9.2059 ob 18.18.
Začetek jeseni bo 23.9.2059 ob 1.03.
To bo seveda poletna modra Luna in hkrati tudi super Luna.
Podatki za modro in super Luno za dne 18.junija 2084 so naslednji.
Polna luna bo 18.6.2084 ob 11.00.
Perigej Lune bo 18.6.2084 ob 21.18. Luna pa bo od Zemlje oddaljena 357.415 km.
Začetek poletja bo 20.6.2084 ob 9.40.
To bo pomladanska modra Luna in hkrati tudi super Luna.
In kot lahko vidimo prav zaradi teh dogodkov, ki so se odvijali dne 23.septembra 1953 v Kanadi, ko so Kanado opostošili veliki gozdni požari, ki so polno Luno obarvali modre barve imenujemo modra Luna še posebej, ker se je na ta dan zgodila 4.poletna polna Luna in po golem naključju še tudi super Luna.
waw!
Izbrišino, ko pa boš potreboval te podatke...
pa le pridi spet sem, da si jih prepišeš
saj jih bodo šolarji še kako veseli
lp
Dne 23.septembra 1953 je bila polna Luna resnično modre barve. Gozdni požari, ki so prizadeli predvsem zvezdno državo Alberto, ki je sestavni del južne Kanade so bili tako obsežni, da je bil naslednji dan 24.septembra 1953 v ZDA nenavadno in izrazito temen. Sredi dneva so naprimer v New Yorku imeli skoraj noč in so morali uporabljati svetilke in ulično razsvetljavo. To je bil najbolj temen dan v zgodovini ZDA imenovan Black Thursday oziroma v slovenščini črni četrtek. Ljudje so bili prepričani, da je prišel sodni dan. Dne 23.septembra 1953 zvečer je bila polna Luna v ZDA resnično modre barve ter naslednji dan 24.septembra 1953 je bilo sredi dneva v ZDA nenavadno temno čeprav tega dne ni bilo Sončnega mrka. Potem seveda lahko vidimo kako obsežni in katastrofalni so bili gozdni požari v sosednji Kanadi ter koliko ton temnega dima je ušlo v ozračje katerega je veter zanesel vse do vzhodnega dela Združenih Držav Amerike ter povzročil polno Luno modre barve ter nenavadno temne dneve.
IzbrišiLani dne 15.aprila 2012 je minilo natanko 100 let odkar se je potopil TITANIK. Toda znanstveniki so lani odkrili, da je za potop Titanika bila kriva tudi super Luna. Dne 4.januarja 1912 ob 14.29 je bila Luna najbljižja Zemlji v 20.stoletju ter hkrati tudi v 2.tisočletju. To je bila najbolj ekstremna super Luna v celem 2.tisočletju. Luna pa je bila od Zemlje oddaljena 356.378 km ter tako velike Lune ni bilo že celih 1500 let. Praktično celih 1500 let ni bila Luna tako blizu Zemlje kot prav dne 4.januarja 1912. Samo 5 minut kasneje za Luninim perigejem je nastopila polna Luna. Polna Luna pa je nastopila dne 4.januarja 1912 ob 14.34. Tega dne pa je Zemlja bila tudi v periheliju to je v točki, ko je Zemlja najbližja Soncu. Ker je bila Zemlja tako blizu Sonca je bila gravitacijska sila bistveno večja ter prav zaradi tega je tudi prišlo do zelo ekstremnega Luninega perigeja. Tako ekstremno velika super Luna je povzročila ekstremno veliko plimo. Ta ekstremno velika plima je povzročila, da se je od Grenlandije odlomilo ogromno ledenih gora. Prav ta velika ledena gora v katero je treščil Titanik se je odlomila od Grenlandije dne 4.januarja 1912 ob ekstremno veliki plimi, ki jo je povzročila najbolj ekstremna super Luna v celem 2.tisočletju. Kot zanimivost naj povem, da prav vsaka super Luna povzroči zelo visoko plimo po vsem svetu. Tartinijev trg v Piranu morje poplavi čisto ob vsaki super Luni takoj po polnoči ponoči, ko je polna Luna najvišje na nebu. To se je zgodilo lani 6.maja ter se bo zgodilo tudi letos 23.junija 2013. Če se vrnem nazaj k Titaniku je samo 3 mesece po tistem, ko se je ta velika ledena gora odlomila od Grenlandije prekrižala pot Titaniku. Titanik je treščil v ledeno goro dne 14.aprila 1912 ter je nekaj ur kasneje dne 15.aprila 1912 tudi potonil. In kot lahko vidimo je ekstremno velika super Luna v celem 2.tisočletju dne 4.januarja 1912 povzročila rekordno visoko plimo. Ta orjaška plima je odlomila veliko teh ledenih gora od Grenlandije. Ledene gore so pričele potovati proti jugu ter 3 mesece kasneje je ena od teh ledenih gora prekrižala pot Titaniku. Lani dne 13.januarja 2012 se spomnimo brodoloma ladje Kosta Konkordije katera je nasedla na dno obale in čeri kajti kapitan je plul preblizu obale. Verjetno pa je takrat bila še oseka in kapitan tega ni upošteval. V tem brodolomu pa se je utopilo vsaj 28 ljudi.
OdgovoriIzbrišiZa konec lahko omenim, da je povsem možno, da je za potop Titanika bila kriva tudi ta ekstremna super Luna, ki se je zgodila dne 4.januarja 1912. Tukaj lahko vidimo, da tudi astronomski dogodki lahko vplivajo na dogajanje na Zemlji.
No na delu je bil moj tiskarski škrat. Pravilno se glasi takole.
IzbrišiDne 4.januarja 1912 ob 14.34 je bila Luna najbližja Zemlji v 20.stoletju ter hkrati tudi v 2.tisočletju. Luna je bila oddaljena od Zemlje komaj 356.378 km. Polna Luna pa je nastopila samo 5 minut pred Luninim perigejem. Polna Luna je nastopila dne 4.januarja 1912 ob 14.29. Zemljin perihelij je nastopil dne 3.januarja 1912 ob 11.44 in to le en dan pred najbolj ekstremno super Luno v 20.stoletju in 3.tisočletju dne 4.januarja 1912.
Astronomski podatki za najbolj ekstremno super Luno v 20.stoletju in 2.tisočletju za dne 4.januarja 1912 so bili naslednji.
OdgovoriIzbrišiPerihelij Zemlje je bil dne 3.1.1912 ob 11.44. Zemlja je bila od Sonca oddaljena 147 milijonov km.
Perigej Lune je bil dne 4.1.1912 ob 14.29. Luna je bila od Zemlje oddaljena komaj 356.378 km.
Polna Luna je bila dne 4.1.1912 ob 14.34.
No tudi tukaj je bil na delu moj tiskarski škrat saj sem podatke za polno Luno in Lunin perigej enostavno zamenjal. Za napako se opravičujem. Točni podatki so sledeči.
OdgovoriIzbrišiTočni astronomski podatki za najbolj ekstremno super Luno v 20.stoletju in 2.tisočletju za dne 4.januarja 1912 so bili naslednji.
Perihelij Zemlje je bil dne 3.1.1912 ob 11.44. Zemlja je bila od Sonca oddaljena 147 milijonov km.
Polna Luna je bila dne 4.1.1912 ob 14.29.
Perigej Lune je bil dne 4.1.1912 ob 14.34. Luna je bila od Zemlje oddaljena komaj 356.378 km.