Iz knjige...

Najti lastne korenine 

(Preteklost zdraviti in prihodnost pozitivno oblikovati)

Pred dolgo, dolgo časa se je mlad mož, da bi našel srečo, odpravil iskati zlato.
Nekega dne pa je na svojem potovanju videl velikansko mavrico, ki se je razprostirala od enega konca neba do drugega. Ko je stekel do nje, pa je en del nje našel v starem zaraščenem sadovnjaku.
Ta sadovnjak pa je bil del posestva, ki je pripadalo eni stari gospej.
Ker pa ta mlad mož ni imel denarja, da bi ta zapuščen travnik lahko kupil, se je z gospo pogodil, da bo ta znesek oddelal.
Gospa se je s tem predlogom strinjala, saj je po eni strani potrebovala delovno silo, po drugi strani ji pa zapuščeni sadovnjak tudi ni več koristil. Saj v tej zemlji ni nič več uspevalo.
Mladi mož je potem cele dneve pridno delal za staro gospo, pozno popoldan pa je na svojem prostoru začel iskati zlato. Sosedje, ki so hodili mimo, pa so ga spraševala čemu tam koplje.
Ker pa ni želel nič govoriti o zlatu, pa je pojasnil, da zida klet. No, seveda je zaradi tega, da ljudje niso začeli dvomiti, jo tudi resnično moral zgraditi.

Z zapuščenim sadovnjakom pa se je zgodil čudež.
Drevesa so se prebudila v novo življenje in na vejah so bila debela rdeča jabolka.
To pa se je zgodilo zato, ker je mladi mož celotno zemljo prerahljal tako da je voda lahko odtekala, korenine pa so se lahko globje razrasle.
Vsak večer pa je kopal dalje.
In, ker so ga ljudje še vedno spraševali kaj le koplje, pa jim je povedal, da fundament za skedenj.
Da pa le ne bi ljudje postali nezaupljivi, pa je z denarjem, ki ga je zaslužil s prodajo jabolk, resnično postavil skedenj.
Čez nekaj let pa je stara gospa umrla. 
In je mlademu možu zapustila vso premoženje.
In tako je imel lepo hišo, skedenj, klet za jabolka in še kar nekaj stavb ter prečudovit sadovnjak.
Spoznal pa je tudi prijazno žensko, s katero se je poročil in imel otroke.
Vseeno pa ni nikoli nehal iskati zlata.
Vsak večer je še dalje kopal na svojem posestvu.
Leta so minevala in iz mladega moža je postal starec.
Nekega popoldneva, ko je sedel na verandi svoje hiše in gledal na svoj sadovnjak, pa je videl kako je njegova vnukica tekala po visoki travi.
Njeni dolgi lasje pa so se v toplem večernem soncu zasvetli in pozlatili.
Takrat pa se je nasmehnil in dejal sam sebi: "Zdaj pa sem končno našel svoje zlato na koncu mavrice!"