se je dvema po celih sedmih letih čakanja rodilo malo dete
in je to potem to raslo in raslo
pa postajalo vedno bolj princesovsko
saj je svoji mami in očetu še kako znala osvestiti njuna življenja.
Pri skoraj 24-tih letih pa je doživela razočaranje svojega življenja.
Saj sem se ji rodila jaz...
ne pa njen tako z veseljem pričakovan Leon
Pa vendar
tudi njeno življenje je šlo dalje
in čeprav je imela v bistvu vsega kar si je želela
pa zadovoljstva ni ravno dobro poznala.
Je pa prav ona imela vse niti v rokah
in je ona bila tista gonilna sila družine
pa tudi odločitve so ponavadi obveljale njene
No...
po tistem, ko pa je imela izliv krvi v možgane
in je bila skoraj mesec dni v komi
pa se ji je življenje obrnilo za 180 stopinj.
In se zato včasih sprašujem...
le kaj ima zdaj od vsega tistega blišča
ko pa niti ne ve več kaj je bilo pred pol ure.
Kljub vsemu kako in kaj je bilo med nama
pa sem ji tudi tokrat zaželela
čimveč zdravja in sreče
Tudi jaz ji želim vsega dobrega zanjo ... tistega, kar najbolj potrebuje!
OdgovoriIzbriši(Že zato, ker je na svet spravila tako fejst hčer, pa četudi ni Leon!)
Ena mi je rekla, da je šele pred kratkim sprejela, da je ženska ... pa je že babica, ima že velike vnuke ... Tako močno je vse življenje čutila, da ni sprejeta, ker je deklica. Žalostno ...
Mislim, da so pri nas dali več na fante, a vendar mi ni bilo posebno težko med bratoma.
LILA
Vsem njenim tudi vse dobro!
he, he, he,... fejst hčer...
Izbrišisi me spomnila, kako se ji je leta nazaj tudi moj mož zahvalil za to... pa je mislila, da se norčuje
ja, vidiš...
no, jaz pa ne vem kako bi pa bilo, če bi imela še kakšnega brata...
lahko celo, da slabše...
če bi slučajno delali razlike med nama
tudi tebi LILA
hm. pa zakaj je bilo tako? to me zanima.
OdgovoriIzbrišivzrok bi skoraj morala imeti, tvoja mati.
oja, saj ga je tudi imela...
Izbrišiker si je želela sina...
in bila tudi navajena (razvajena) da se je večinoma z/godilo po njenih željah
no, potem pa je "dobila" mene-poscanko
pa tudi ni bilo panike...
saj je kar hitro (pri mojih 8. mesecih) potem njena mama prevzela njeno mesto
samo navezanosti med njo in mano pa ni bilo nikoli taprave
to (ji) pa potem spet ni bilo prav
šment pa tak
:-))))) te čisto razumem. ko me je mati šla rodit, je le vprašala atija: pa daj povej že enkrat, kaj bi rad imel. in je ati rekel: meni je vseeno, samo da bi bil sin. :-))))
OdgovoriIzbrišino, pa sem bila jazst. tako da sem lep čas z atijem obvladala dvorišče, šraufala, drva zlagala, popravljala kolesa, motorje.. v kuhinjo nisem niti stopila, ker si z mano mati in sestra nista imeli kaj pomagat.
no.. pa ima zdaj dva vnuka, pa se je čisto zglihalo. :-)))
hehe.. mene se ni mogel kar rešiti. ni bilo nobenih babic v bližini..
zdaj sva najboljša prijatelja. ravno danes ima rojstni dan: 80 let.
lej ti še enga kozoroga! Tudi z moje strani vsega dobrega in lepega! predvsem pa dosti, dosti zdravja.
Izbrišino, pol pa tudi mene lahko v marsičem lažje razumeš
;-)
moja stara mama pa je takrat bila tudi "samo" malo več kot 50 km stran... pa še možnosti prevozov so bile malo bolj neprimerne...
tak da...
ji kot mala res nisem ravno kaj dosti po živčkih hodla
s fotrom sva pa tudi midva bila pri delu dobra kompanjona
zato pa je bilo potem razočaranje nad njim pa še toliko hujše
hja... je pač moja Šola Življenja terjala takšne lekcije
kamaniksmahenčemačkatičafresen
;-)
Ja, življenje pač JE. Poznam take ženske, posredno in neposredno. Vzrok je pa NEzadovoljstvo in Praznina.
OdgovoriIzbrišiJe hudič, če si razvajen, pa se enkrat to neha.
No, moja mama pa je sedaj na stara leta spet razvajena punčka...
Ne morem pozabiti, ko mi je pred davnimi leti rekla mama prve deklice enega mojih, že dolga leta nista več par - njena mama mi je rekla: "Ti si tako mirna!" "Saj sem lahko," sem ji odgovorila. Saj sem imela vse:
službo, stanovanje, družino, otroke... Ni bilo časa za nezadovoljstvo in praznino... In tako je pri meni še danes... Pa sem tudi pravzaprav še danes razvajena in morda tudi zato smo moje razvajali in jih še...
Toda ta mama prve deklice je ostala do danes nepozabljena in ker ji za Božič in novo leto voščim, še vedno, četudi je ta mama izgubila v zadnjih letih brata in moža in svojo mamo... Tudi ona mene ni pozabila in me je poklicala... Tolažila sem jo, da ima smisel življenja še vedno. Saj imata njeni hčeri tudi že po dva otroka, torej je štirikratna babica...
Če imaš smisel življenja, ni vzroka za razočaranje, za nezadovoljstvo in praznino...
ja, tudi med mamo prve deklice od mojega tamalega in mano se je spet vzpostavil kontakt...
Izbrišiin sem tega ful vesela
malo razcartanosti res ne škodi...
samo, če pa je tega preveč pa...
saj razvajenost še nikoli ni prinesla nobenemu nič dobrega
najti smisel Življenja pa...
je včasih pa tudi prav težko
lp