tudi malo več začela vrteti na ovem facebukecu...
Sem nekako prišla do primerjave med:
e-dnevnikom, kjer sem začela svojo blogarsko kariero
pa blogosom - torej to tukaj
in tem novodobnim facebukom
Pa sem ob tem prišla do spoznanja...
Kako različno ti trije naslovi
vplivajo
na moje počutje.
Na e-dnevniku,
kjer sem domovala kar nekaj let in to pod dvema različnima imenoma
se sedaj počutim
kot nekdo, ki je sicer tam pognal korenine, potem pa se je odselil
in se še samo občasno vrača kot pač nekateri v kraj svoje mladosti
Na facebooku,
imam zaradi vsega dogajanja, predvsem pa tistega tempa s katerim informacije mene poiščejo
občutek kot takrat, ko sem še bila aktivna v službi
saj je tam tudi sicer v meni poznani družbi pa le vseeno vedno nekaj drugega - novega
Tukaj...
Se pa počutim kot da sem doma
v svoji hiški nekje stran od vse gužve
s svojimi mislimi in idejami in dogodki,
ki pa so kar vezani na mene in mojo družino
Sem že popoldan hotela tukaj komentirat, pa so me prav nesramno odvlekli proč od kompa. No, sama sem za zdaj še na eDiju, FB pa mi je všeč, ker kadar lahko kaj povem v enem ali dveh stavkih, mi dosti bolj odgovarja. Ko se"kunštvam s čim daljšim", pa pripopam povezavo na blog - potem pa pride, kdor pač pride. Bi pa kdaj tudi na blogu kar like pritisnila, haha.
OdgovoriIzbrišiLep pozdrav tebi in ribaku, M.
ko sem videla, kdo te je odvlekel... pa mislim, da tudi ti nisi bila ravno hudo huda zaradi tega ;-)
Izbrišijaz sem pa tako našla tri svoje naslove... pa se meni zdi, da tudi nekako prav paše, da ima vsak pa svojo tematiko
pač odvisno od počutja in doživetega
pozdrave pa tudi tebi in mačkotu...
p.s.
njemu pa le povej, da je Pohorje tudi lepo in ne samo njegov Triglav
jaz sem na obojem ista. poezija očitno nima meja :-)))) seže na to in na drugo stran.
OdgovoriIzbrišires pa je, da nikoli nisem pisala o privatnem življenju sebe ali koga drugega. tega niti ne znam tako, kot to zelo dobro spelješ ti.
najprej hvala za pohvalo... saj se mi zdaj kar smeji
Izbrišino, o privat pa jaz samo tukaj toliko pišem, ker v glavnem itak vem, kdo to bere
in, namesto, da v živo ščvačkam... je tisto pač tu zapisano
malo pa tudi kot spomin na doživeto
p.s.
poezija pa res nima meja... sploh pa ne ta tvoja
in je res škoda, da nas je samo toliko, ki znamo slovenščino