sobota, 24. avgust 2013

Kako se časi spreminjajo...

In z njimi tudi jaz.

Pred letom si namreč niti pod razno ne bi mislila
da se bo tudi meni lahko kdaj zgodilo
da kdaj ne bom imela več volje
za pisanje bloga.

Sploh še
če se spomnim
koliko časa sem leta nazaj porabila
za to "dejavnost"
ki mi je takrat pomenila
tudi eno vrsto druženja

Dandanes pa...

No, saj ni vzrok v tem
da se ne bi več kaj zanimivega dogajalo

Samo...

Ker tistega ne zapišem še v "vročem stanju"
pa se mi potem zapisovanje tako za nazaj zdi vedno bolj hecno.

Samo še kot nek tedenski pregled dogodkov

No, ker pa to meni ni isto...






19 komentarjev:

  1. rešitev: prični pisati pesmi ali zgodbe, prozo.
    zdaj se boš smejala, ampak ti povem, da ti bo pasalo ustvarjati, ne "le" pisati, kaj se ti je zgodilo.
    pa tudi npr. poezija lahko podoživlja za nazaj tisoč in en občutek.
    v občutkih si pa ti še kako doma.
    evo ti rešenje za osveženje.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. hvala!
      ja, bo očitno dobro nekaj spremeniti...
      ker pisati kao dnevnik res ne znese več
      pa saj ne pravijo kr tak...
      da so spremembe edina stalnica v našem Življenju
      ;-)

      Izbriši
    2. tudi jaz mislim, da je mahina rešitev zelo dobra :)
      če si boš zaželela dnevnika, ga preprosto dodaš :)

      Lp, Lea

      Izbriši
    3. En čudovit blog,
      kombinacija, pesmi, razmišljanja in citata iz knjige.
      http://malovvelikem.blogspot.com/2013/08/premik.html

      Lp, Lea :)

      Izbriši
    4. sem malo pokukala tja
      in je res zanimiv
      vendar pa se vidi, da vse tisto prihaja iz globin avtorice
      no, če pa bi jaz hotela kaj takega posnemati
      pa na koncu ne bi bilo ne moje in svetlobna leta od originala
      lp nazaj v tvoj kraj

      Izbriši
    5. Saj bi naredila po svoje :)
      včasih trivrstičnica, drugič misel, fotka, potem morda malo daljša pesem ali haiku.
      Če bi ti prijalo, pa kaj skombinirala. :)

      Lp, Lea

      Izbriši
    6. no... mogoče pa kdaj
      zdravi bili pa videli
      ;-)
      lp

      Izbriši
  2. Tetica, nič se ne sekiraj. Pridejo tudi taki dnevi. Uživaj in se ne sekiraj. No, en dober predlog ti je že mah dala - sama pa najbolje vem, da pridejo dnevi, tedni , meseci, ko se mi pisanje žvižga, pa če kdo veerjame ali ne.
    Potem pa si moram spet kaj razložiti in pišem kot navita.
    Lep dan, čeprav je fajhten.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ni panike... saj se nič ne sekiram zaradi tega
      samo ta moj blogec se mi vedno bolj smili, ker tako sameva...
      no, da pa bi se šla kakšnega poeta...
      v to pa še sama najbolj ne verjamem, da bi mi sploh ratalo
      ;-)
      tebi pa vračam lep suh in trenutno celo malo s sončkom obsijan pozdravček

      Izbriši
    2. Tetica, morda se ti ne sekiraš, se pa jaz. Veš, velikokrat mi dvigneš moralo, ko sem čisto na psu, ker znaš stvarem dati "pravo barvo" oziroma reči bobu bob. Torej lepo prosim, vsaj kdaj pa kdaj se le še oglasi.
      LP Marjana

      Izbriši
    3. hja, zdaj pa si me našla...
      ko meni sicer taaakooo redkobesedni kot pač sem...;-)
      zmanjka besed
      no, pa vseeno nena gre, da ne bi nekaj rekla
      namreč to, da nisem vedela, da je efekt mojega čvakanja lahko tudi tako koristen
      in, ker res rada rečem bobu bob
      bom to storila tudi sedaj
      saj sem tega,
      da mi to (in to celo nenamerno) tako rata,
      zelo, zelo, zelo in zelo vesela
      lep pozdrav prek dobrav

      Izbriši
  3. Tetica,

    tudi meni je lepo, ko tu najdem nov zapis:)
    Čeprav sem nekoliko neredna, tako z obiski, kot s svojimi zapisi.
    Tudi če samo nalepiš fotko in ji dodaš naslov, bo dovolj. Vedela bom, da si bila tu :)

    nočko, Lea

    OdgovoriIzbriši
  4. krize pisanja prihajajo in odhajajo, meni se zdi to prav. nismo vedno razpoloženi, se pa s tem nekako premikamo naprej. tudi drug drugega. preberemo, se včasih zamislimo, včasih nasmejimo in ideje potem kar frcajo, četudi nam kakšen dan ravno ne sede.
    pisanje je nuja. tako mislim.
    seveda to mislim zase.
    dokler bom pisala, bom živa.
    in ne obratno.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. hvala za to!
      in tudi za tvoje pisanje, ki meni še kako zaposli preostanek mojih sivih celic
      ;-)

      Izbriši
  5. hvala za to, mah :)
    trenutno sem na tleh (res je, da se mi to dogaja konec vsakega poletja. takrat zaznam: "spet je nekaj minilo.")
    saj ideje so, a energije ni. velikokrat niti toliko, da bi kopirala iz dokumenta (tam imam še nekaj neobjavljenih stvari).
    pozdrav tebi Tetka, sem si kar prisvojila tvoj blog za klepet :) moje opravičilo, a res ga POTREBUJEM.
    Lp, Lea

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. e vidiš...
      zaradi tega tvojega opravičevanja tukaj...
      je pa kar cel novi prispevek nastal
      ;-)

      Izbriši
  6. Tetka, sem ga prebrala in prišla še sem :)

    vesela ;-)

    OdgovoriIzbriši