No, v bistvu se jih jaz itak spominjam kar skozi celo leto
in ne samo na te koledarske spomina dneve...
Vseeno pa...
So me tudi letos občutno bolj zaposlovali
in priznam da tudi obremenjevali
pa spomini na dejanja tistih,
ki so pa še vedno živi.
No, mogoče je krivo to
ko pravijo, da o mrtvih vse dobro...
Ali pa samo to
da so mi ti še živeči v mojem Življenju
povzročili pa občuno več gorja in bolečine
kot pa vsi rajnki skupaj
ZA RAKOM MI JE UMRL OČE
OdgovoriIzbrišiLetos dne 13.oktobra 2015 sem izgubil očeta. Prehitro se je to zgodilo. Nismo pričakovali, da se nam bo zgodilo kaj takega. Tega dne mi je za hitrim in neusmiljenim rakom umrl moj oče. Vse skupaj pa se je pričelo takole:
Dne v nedeljo, 26.julija 2015 sta bila moj oče in mama povabljena na žegnanje k Sveti Ani v Slovenskih goricah. Povabila ju je mamina sestra saj je v tem kraju tudi doma. Jaz pa sem se tega dne nisem odpravil na žegnanje na Sveto Ano ampak sem se odpravil k sveti maši v Voličino saj je bila tega dne sveta maša za pokojnega Aleksandra Sužnika. Po maši se spomnim, da sem si doma naredil kosilo. Ko pa sem se najedel sem potem to nedeljo popoldan postavil tudi mojega klopotca na drog saj se klopotci postavljajo vse od 25.julija dalje. Tega dne zvečer sta moj oče in mama prišla domov. Mama mu je dejala, da se jutri v ponedeljek zjutraj takoj odpraviš k zdravniku. Namreč na Sveti Ani je po koncu maše mamin brat povabil moja dva starša na kosilo v restavracijo Eder. Tam pa je med kosilom moj oče postal rumen v obraz, torej je dobil zlatenico. Mama in mamin brat sta mu dejala, da je postal nenavadno rumen v obraz in da mora čimprej k zdravniku. Potem še isti dan zvečer oče ni bil čisto nič rumen. Naslednji dan v ponedeljek, 27.julija 2015 pa je oče šel k zdravniku v Lenart, namreč ima svojo zdravnico Ljubojevičevo. Ljubojevičeva ga je takoj poslala v mariborsko bolnico. V bolnici je potem bil 3 tedne, le čez vikend je lahko prišel domov. V bolnici je dal skozi vse preiskave in okoli 10.avgusta 2015 so mu tudi uradno potrdili raka na žolčevodu in jetrih. Dne 14.avgusta 2015 so ga poslali domov. Praktično je prišel domov umret. Domov je prišel z vrečko saj se mu je bilirubin razlil po celem telesu. Bilirubin mu je potem tekel v vrečko. Stanje se mu je potem iz dneva v dan vedno bolj slabšalo in slabšalo in že septembra je bil vsak dan rumen v obraz. Dne v nedeljo, 13.septembra 2015 je še zadnjič bil pri sveti maši v Voličini in tega dne je potem še zadnjič peljal svoj avto. Potem pa je bil vedno slabši, v cerkev ni mogel več in avta ni mogel več voziti. Kot sem opazil se mu je potem malce zdravstveno stanje izboljšalo v sredo, 7.oktobra 2015 saj je potem tega dne popoldan pomagal celo na roke likati koruzo v našem hlevu. Naslednji dan v četrtek, 8.oktobra zvečer je padel že v komo. Iz kome se je potem zbudil v soboto, 10.oktobra popoldan in iz svoje sobe pa do kuhinje naredil kar nekaj svojih korakov. Naslednji dan v nedeljo, 11.oktobra pa se iz kome ni več zbudil. Sicer so mu dne 6.oktobra odpovedale že ledvice, dne 8.oktobra pa še celo jetra. Kri se mu je pričela vse bolj zastrupljati, v telesu je vse bolj nastajal amonijak.
Oče mi je potem za zmeraj zaspal v torek, 13.oktobra 2015 ob 0:05. Pogreb zanj pa je bil na pokopališču v Voličini v petek, 16.oktobra 2015 ob 14. uri. To pa je bila žara, ker sta si tako še najbolj želeli moji dve sestri. Sicer pa bi tudi to rad povedal, da sem sedaj oktobra hodil tudi obirati jabolka na eno sadjarsko kmetijo v Koreno. Ko je bil moj oče že v komi sem zelo težko obiral jabolka saj sem imel to misel na bližnjo očetovo smrt vedno pred očmi. Žal mi je oče prej umrl, ko smo dejansko končali z obiranjem jabolk ter v času očetove smrti nisem hodil obirati jabolk. V nedeljo, 1.novembra 2015 smo se potem ob 14. uri odpravili še na njegov grob na pokopališče v Voličino saj je bila na tem pokopališču sveta maša. Po sveti maši tam nekje ob 15:30 pa smo se odpravili še na pokopališče v Jurovski dol. Še letos aprila sva z mojim očetom naredila okoli 30 kubičnih metrov drv kar bomo imeli verjetno kar za 3 zime. Še letos julija je moj oče z vrtno kosilnico kosil po našem sadovnjaku. Nekaj je pokosil on, nekaj pa jaz. In res sedaj je pri nas zavladala praznina ker nimam več očeta. Res je letošnje leto si bom zelo zapomnil, saj me je življenje postavilo res na zelo težke preizkušnje. In mojega očeta bomo vsi pogrešali.
Franc Žerjav (5.avgust 1943 - 13.oktober 2015)
Sveta maša za mojega očeta bo v petek, 13.novembra 2015 ob 18. uri v cerkvi v Voličini saj bo tega dne minilo točno en mesec odkar mi je umrl oče.
OdgovoriIzbrišiPRED OČETOVO SMRTJO SEM DOŽIVEL NENAVADNO ZNAMENJE
OdgovoriIzbrišiDne v petek, 16.oktobra 2015 smo pokopali mojega očeta. Kakih 5 ur pred očetovo smrtjo sem doživel nenavadno znamenje. Moj oče je letos konec julija zbolel za zelo nevarnim in hitrim rakom na žolčevodu in jetrih. Prav 26.julija letos je dobil močno zlatenico, bilirubin se mu je razlil po krvi. Vse pred tem datumom ni imel nobenih zdravstvenih težav. Seveda je bil sprejet v bolnišnico kjer je ostal kar 3 tedne. Stanje se mu je iz tedna v teden vedno slabšalo in slabšalo saj je rak šel svojo pot. Dne 8.oktobra je padel že v komo. Prav nenavadno znamenje pa sem doživel v ponedeljek, 12.oktobra 2015 okoli 19. ure zvečer. Z očetovim avtomobilom sem se peljal iz Korene v Jurovski dol k sorodnikom, da jim povem kako zelo je moj oče bolan in da je padel že v jetrno komo. Ravno ko sem se peljal z njegovim avtom pod gradom Hrastovec mi je kar naenkrat pričel delovati brisalec na zadnji šipi avtomobila. Nobenega gumba se nisem dotaknil toda brisalec na zadnji šipi mi je deloval vse do Jurovskega dola pa čeprav v tistem trenutku ni deževalo zato delovanje brisalca nikakor ne bi bilo potrebno. V tistem trenutku sem pomislil, to je znamenje da mi bo oče v kratkem umrl. Samo 5 ur kasneje v torek, 13.oktobra 2015 ob 0:05 pa mi je oče umrl za tem krutim neusmiljenim in hitrim rakom. Bil sem celo pri njegovi smrti. Zelo hudo mi je bilo videti in doživeti trpljenje in smrt svojega očeta. Pomislil sem na to znamenje katerega sem doživel le 5 ur pred njegovo smrtjo, saj sem se vendar peljal z očetovim avtom. Znamka očetovega avta pa je seveda rdeči Renault Clio.
In še danes se sprašujem le kaj bi naj to pomenilo, je bil to res nek nenavadni cahn oziroma neko resnično nenavadno predsmrtno znamenje.
Danes dne v četrtek, 13.oktobra 2016 mineva natanko eno leto odkar mi je za rakom umrl moj oče.
OdgovoriIzbrišiObletniška sveta maša za mojega očeta pa bo v nedeljo, 16.oktobra 2016 ob 10. uri v cerkvi v Voličini.